Faust, evropski simbol in lik iščočega duha, izvirajoč iz podobe čarodeja in človeka, ki je sklenil pogodbo s hudičem (Simon Magus, Ciprijan, Teofil), v 16. st. Faust v Nemčiji povezan z življenjem in delom zgodovinskega čarodeja doktorja Johannesa (pravo ime Georg) Fausta, ki se je ukvarjal s črno magijo. Rojen ok. 1480 v Knittlingenu in po nemirnem popotnem življenju ok. 1536 umrl nasilne smrti. Po legendi se je Faust po študiju teologije in medicine posvetil čarovništvu ter se zapisal hudiču. Njegov služabnik Mefistofeles (Mefisto) mu je s pogodbo omogočil življenje, polno pustolovščin in uživanja, na koncu pa ga zadavil. – Najstarejša knjižna različica je nemška ljudska knjiga iz 1587 v luteransko-teološkem duhu; predelave iz 16./17. st. so živele naprej v sejmarskih knjigah 18. st. (Goethejev vir). Avtor najstarejše dramske obdelave na podlagi prevoda ljudske knjige, v Nemčiji ohranjenega s posredovanjem angleških komedijantov v lutkovni igrici, je Ch. Marlowe (1589). Daleč najpomembnejši deli s to temo, Prafaust (Urfaust, ok. 1774) in Faust (1808–32), je napisal J. W. von Goethe. Nato še več obdelav (G. E. Lessing, F. Müller, F. M. von Klinger, Ch. D. Grabbe, N. Lenau, P. Valéry, Th. Mann). Faust je tudi tema v likovni umetnosti in glasbi.
Dostopnost