idol [grško eidolon, ‘podoba’], 1. splošno:malik.2. arheologija:označitev za malo plastiko, večinoma v človeški podobi, brez osebnostnih potez. Pozna ga paleolitik (Gönnersdorf, Kostijęnki, Willendorf in der Wachau), nato razširjen v zgodnjih poljedelskih kulturah jz. Azije in jv. Evrope. V bronasti dobi ga najdemo predvsem v Egeji, kjer ga je mogoče poistovetiti deloma z božanstvi, deloma z maliki.
Dostopnost