nazivna mera (imenska mera), zaželena, predpisana ali načrtovana mera (npr. dolžina, premer, masa), po kateri se ravnajo pri izdelavi predmetov. Zaradi razl. razlogov (merske napake, obraba) pa se resnična oz. dejanska mera navadno razlikuje od nazivne mere. Če so razlike v dovoljenih oz. dopustnih mejah (tolerance), je predmet ocenjen kot dober, sicer ga je treba popraviti ali zavreči (merilo).

Sorodna gesla: dejanska mera | merilo | merska toleranca | toleranca | vgradna mera


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek