kaos [grško],
1. filozofija: zevajoče žrelo, brezdanji prostor. Najprej označitev za prastanje sveta; pri Anaksagori in Platonu neizoblikovana, brezoblična prasnov sveta; nasprotje pojma urejenega kozmosa. Danes pomeni nered, zmedo.

Sorodna gesla: Anaksagora | kozmos | Platon
2. fizika: lastnost sistemov, katerih vedenja se ne da napovedati vnaprej. Sistem se odzove kaotično, če neznatno majhne spremembe začetne vrednosti privedejo do popolnoma drugačnega vedenja. Kaotično se vedejo npr. tekočine in plini pri vrtinčnem toku, atmosfera (zaradi česar so vremenske napovedi tako netočne). Novejše raziskave kažejo, da se dolgoročno skoraj vsi sistemi vedejo kaotično (tudi tirnice planetov sončnega sistema lahko zanesljivo izračunajo le za nekaj milijonov let) in tudi v kaosu je določen red.

Sorodna gesla: elementarni dogodek | fizika | indeterminizem | kavzalnost | sinergetika | slučajna količina | teorija katastrof | vremenska napoved | vrtinčni tok


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek