Augsburg [áu̯ksburg-], mesto v Nemčiji, v zvezni deželi Bavarska, v alpskem predgorju, ob sotočju rek Wertach in Lech, 258.000 preb. (aglomeracija 430.000); sedež škofije, h kateri sodijo še deli Zgornje Bavarske; konservatorij, pedagoška visoka šola, univerza (ustanovljena 1970), kongresno središče; eno najpomembnejših mest v j. Nemčiji, ob pomembnih prometnih poteh čez Alpe; München ga je prehitel šele konec 18. st.; danes industrijsko, trgovsko mesto, predvsem tekstilna, kovinska, strojna (MAN) industrija; središčno naselje, veliko dnevnih migracij.
Zgodovina: tam so Rimljani 15 pr. n. š. uredili vojaško postojanko, po osamosvojitvi province Recija (47 n. š.) je prerasla v njeno glavno mesto Augusta Vindelicorum. 955 so Augsburžani pod vodstvom škofa Ulrika mesto ubranili pred Madžari. 1276 je Augsburg postal cesarsko mesto; po uvedbi cehovske uprave 1368 se je začel kulturni in gospodarski razcvet in trajal do tridesetletne vojne, Augsburg je bil središče trgovine na debelo, poleg Nürnberga najpomembnejše središče trgovine z Italijo, znan po tkanju platna in barhanta (1612 je bilo v Augsburgu 3024 mojstrov, tkalcev barhanta), umetni in orožarski obrti. Pred tridesetletno vojno skoraj 50.000 prebivalcev, toliko spet šele 1870. Znani augsburški umetniki: H. Burgkmair, družina Holbein, B. Brecht. V času razcveta je nastalo več omembe vrednih stavb, cerkva (sv. Ulrik in Afra, Anina cerkev, stolnica). 1516 ureditev velikega socialnega naselja (Fuggerei). Na podobo mesta je precej vplival gradbeni mojster E. Holl v 17. st. (mestna hiša, Perlachturm). Pomembnejša zasedanja: 1530 (augsburška veroizpoved), 1547/48 (augsburški interim), 1555 (augsburški verski mir). Augsburg je 1534 zajela reformacija, postal je član šmalkaldenske zveze; 1806 pod oblastjo Bavarske, od 1837 sedež predsednika švabske vlade.
Dostopnost