kastrat [latinsko], v širšem pomenu moški, ki zaradi kastracije ali poškodbe nima več spolnih žlez (evnuhoidizem). Od 16. st. so, predvsem v Italiji, kastrirali pevsko nadarjene dečke in tako preprečili mutacijo. Odrasli kastrati so imeli visoke sopranske in altovske glasove, močnejše od ženskih in s prav posebnim zvenom. Papeška kapela je zaposlovala kastrate od 1562 do začetka 20. st. (dokumentirano na gramofonskih ploščah). Še posebej so kastrate cenili v 18. st., takrat so bili najbolje plačani in iskani pevci v Evropi; uspešni so bili zlasti v operi. Znani pevci kastrati so bili B. Ferri, F. Bernardi (I. Senesino), C. Farinelli, G. Cafarelli. Razsvetljenstvo poznega 18. st. in uveljavljanje enakopravnosti ženskih glasov sta pomenili začetek konca »nenaravnih« kastratov.
Dostopnost