morski psi (Selachii), red rib hrustančnic; prvič so se pojavili že v devonu; usta in nosni odprtini na spodnji strani glave, pet do sedem parov škržnih rež, koža raskava, pokrita s plakoidnimi luskami, zobje so razvrščeni v več vrstah; ko se prednja vrsta izrabi, jo nadomesti naslednja; repna plavut ima velik zgornji in krajši spodnji del; trebušni plavuti sta pri samcih preoblikovani v oplojevalni organ (miksopterigij); oploditev je notranja. Nekatere vrste so živorodne, druge ležejo velika jajca z roževinastim ovojem. Večinoma so plenilci, živijo v vseh morjih, nekatere vrste tudi v brakičnih in celinskih vodah. Morski psi kitovci (Rhincodontidae) se prehranjujejo s planktonom, nekateri zrastejo do 18 m in so največje še živeče ribe. Številni, predvsem v tropskih morjih živeči morski psi so nevarni tudi človeku, npr. sinji morski pes (Prionarce glauca) in morski tiger (Galeocerdo cuvieri); med najbolj nevarnimi pa je 6–7 m dolgi beli morski pes (pes ljudožer; Carcharodon carcharias). Meso nekaterih manjših vrst je užitno. – Morski psi in skati sodijo v podrazred Elasmobranchii.
Dostopnost