• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Jemen (uradno Al Ğumhūriyya al Yamaniyya, Republika Jemen), država na J Arabskega polotoka, nastala 1990 z združitvijo Ljudske republike Južni Jemen in Arabske republike Jemen (tudi Severni Jemen), meji na Rdeče morje na Z, Adenski zaliv na J, Saudovo Arabijo na S in Oman na V.

časovni pas srednjeevropski čas + 2 uri
površina 527.968 km2, S–J 570 km, V–Z 1150 km
prebivalstvo 17,7 mln., 39 preb./km2, letna rast 4,1 %, življenjska doba 50 let
glavno mesto Sana, 1,5 mln. preb., 2300 m nad morjem, v zahodnem višavju
upravna razdelitev 17 provinc, skupaj z otoki Kamarān, Perim in Sokotra
članstvo v organizacijah OZN (od 1990; od 1947 Demokratična ljudska republika Jemen, od 1967 Arabska republika Jemen), Arabska liga, Skupni arabski trg, OIC
uradni jezik arabski
denarna enota rial (oznaka YER)


Naravne razmere
V z. delu države (nekdanji Severni Jemen), ob Rdečem morju, se nad ok. 50 km širokim, soparnim in vročim obalnim pasom Tihame strmo dviguje grudasto robno gorovje Arabije z več kot 3000 m visokimi vrhovi (Jabal an Nabi Shu'ayb 3760 m). Sledi povprečno 2000–2500 m visoka planota s številnimi kotlinami in jarki. Na J in V države (nekdanji Južni Jemen), ob Adenskem zalivu, prehaja ozki, delno vulkansko oblikovan obalni rob s strmo stopnjo (visoko do 2000 m) v puščavsko arabsko ploščo. Depresija, zarezana v apnenčasto ploščo, prekrito z gruščem, se nadaljuje na V Jemna v vadi Hadramaut z oazami in namakalnimi kulturami. Na SV se nato pokrajina spušča proti Veliki arabski puščavi v notranjosti Arabije. Podnebje na obali je vroče in vlažno, vendar so padavine redke. Zaradi dviganja zračnih mas je najbolj namočeno robno gorovje, kjer pade na J do 500 mm, na Z pa do 1000 mm padavin. Tam ima najboljše možnosti za uspevanje rastje, vendar so prvotni gozd nadomestili s kmetijskimi kulturami. Na obalnem območju rastejo slanoljubne trave in grmičevje, na arabski plošči s skromno količino padavin in velikim temperaturnim nihanjem pa trnasto grmičevje in sukulenti.

Prebivalstvo
Večina prebivalcev Jemna so južnoarabski Jemenci, deloma afriškega značaja (predvsem v z. polovici države). V nekdanjem Južnem Jemnu je še ok. 10 % nomadskega prebivalstva, na obalnem območju sta tudi manjši skupini indijskih in somalijskih priseljencev. Zaradi oaznega kmetijstva je gosto poseljena z. planota; zanjo je značilna arhitektura večnadstropnih stolpičastih hiš. Ok. 25 % prebivalcev živi v mestih. Večina prebivalcev je šiitskih zaiditov; v j. Jemnu so zelo razširjeni sunitski muslimani. Izrazito visok delež nepismenih (70 %) so ublažili z izobraževalnimi programi za odrasle. V Jemnu sta dve univerzi: v Sani (od 1970) in Adenu (od 1975).

Državna ureditev
22.5.1990 združitev Ljudske republike Jemen in Jemenske arabske republike v enotni Jemen; po ustavi iz 1994 ima parlament 301 poslancev, izvoljeni so vsakih pet let; parlament vsakih pet let izvoli predsednika države (mogoča ena ponovitev mandata). Pravosodje temelji na islamskem pravu.

Gospodarstvo
Gospodarski temelj združenega Jemna je kmetijstvo, ki je še vedno v večini samooskrbno. Na z. planoti z zadostnimi količinami padavin in v vadijih j. Jemna z umetnim namakanjem pridelujejo predvsem žita (proso, pšenico, ječmen, koruzo), sadje (grozdje, agrume, smokve, dateljne, banane), zelenjavo, tobak in bombaž. Kavovec, ki je prevladoval na terasah, je spodrinil grm kat, njegovi listi se uporabljajo kot droga. Živinoreja je tradicionalna dejavnost nomadskih beduinov; obalni ribolov je pomemben za lastne potrebe in za izvoz. Edini veliki industrijski obrat je rafinerija nafte v pristanišču Aden. Krajevnega pomena so manjši obrati za predelavo in ročno obrt. Pomemben vir dohodka so denarna nakazila Jemencev, zaposlenih v arabskih naftnih državah. Odkrili so tudi manjša nahajališča nafte. Prometno omrežje je za zdaj še nezadostno. V z. delu države sta samo Sana in Ta'izz oz. pristanišči Al Ḩudaydah in Al Mukhā povezani s sodobnejšo cesto. V v. delu države so večidel neutrjene poti, pomembno pa je čezmorsko pristanišče Aden. Mednarodni letališči sta v Adenu in Sani.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 8,7 mlr. USD, 490 USD na prebivalca
delež po panogah (1998) kmetijstvo 17 %, industrija 40 %, storitvene dejavnosti 43 %
uvoz (2001, ocena) 3 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 3,9 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001) 4,7 mlr. USD


Zgodovina
Od 2. tl. pr. n. š. se je območje današnjega Jemna pod kulturami Minejcev, Sabejcev in Himaritov razvilo v politično in kulturno središče Arabije. 570–627 je bil Jemen satrapija perzijske države. 628 je postalo območje Jemna del islamske države. V 10. st. je bil Jemen imamat, v 11./12. st. pod Fatimidi, nato v 12./13. st. pod Ajubidi in 13.–15. st. pod Rasulidi. 1539–1733 in znova 1849–1918 pod Turki. 1839 so Aden zasedli Britanci (od 1937 kronska kolonija). 1918 je postal Jemen samostojna kraljevina pod imamom Yahyo ibn Muhammedom (1948 umorjen).
V Sani so 26.9.1962 razglasili Arabsko republiko Jemen, izbruhnila je državljanska vojna med rojalisti, ki jih je podpirala Saudova Arabija, in republikanci, ki jih je podpiral Egipt. Sledile so pogoste menjave vlad in atentati (1974 padec predsednika Al Iryanija, 1977 umor predsednika Al Hamadija in 1978 umor predsednika Al Ghashmija).
1959 so iz šestih sultanatov in emiratov v Južnem Jemnu ustanovili Južnoarabsko federacijo, 1963 se ji je pridružila kronska kolonija Aden, 1965 pa še osem sultanatov. Oktobra 1963 je novoustanovljena Narodna osvobodilna fronta (NLF) začela gverilsko vojno proti kolonialnim silam v Adenu. NLF je 30.11.1967 razglasila Ljudsko republiko Južni Jemen s socialistično usmeritvijo in političnim povezovanjem s socialističnimi državami v zunanji politiki. 1970 so sprejeli novo ustavo in državo preimenovali v Demokratično ljudsko republiko Jemen; tam je januarja 1986 izbruhnila dvotedenska državljanska vojna, v kateri je bilo ubitih več tisoč ljudi. 1972, 1979 in 1981 obmejni spopadi med Arabsko republiko Jemen in Demokratsko ljudsko republiko Jemen; hkrati so začeli medsebojno trgovati in 22.1.1990 so najprej odprli meje med državama, nato pa sta se 22.5.1990 državi združili v republiko Jemen. Predsednik države je postal prejšnji predsednik Arabske republike Jemen, A. A. Saleh, podpredsednik pa prejšnji predsednik Demokratične ljudske republike Jemen, Ali Salem Al Baidh. Potem ko se je konec 1990 zaradi sodelovanja Jemna v zalivski vojni skoraj 1 mln. jemenskih delavcev, izgnanih iz Saudove Arabije, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov, vrnilo v domovino in sta Evropa in ZDA ustavili posojila, se je zaostrila gospodarska kriza. Po prvih svobodnih volitvah 27.4.1993 sta Splošni ljudski kongres in Jemenska socialistična stranka oblikovali vladno koalicijo, ki pa je bila zelo trhla zaradi stalnih napetosti med politiki severa in juga. Maja 1994 so izbruhnili vojaški spopadi, v katerih so se sile juga julija morale vdati. Saleha je po državljanski vojni potrdil parlament, izvoljen je bil tudi na prvih neposrednih volitvah septembra 1999; 1999 nemiri zaradi zvišanja cen osnovnih živil. Haaško sodišče je 1998 Jemnu dodelilo otočje Hanish, za katerega se je potegovala tudi Eritreja, s Saudovo Arabijo pa so ozemeljske spore uredili 2000.

Sorodna gesla: Al Ḩudaydah | Al Mukhā | Asīr | Južni Jemen | Saleh, Ali Abdullah | Sana | Velika arabska puščava | zaiditi | Združene arabske države


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek