rjavi premog, vrsta mlajšega premoga z vlaknasto, lesnato strukturo; svetlorjave do črne barve. Vsebuje veliko število razl. ogljikovih spojin (predvsem cikličnih), ki predstavljajo 65–80 % gorljive premogove mase, 10–60 % vode ter 0,5–2,5 % žvepla. Njegova kurilna vrednost je razmeroma nizka (8000–22.000 kJ/kg). Razlikujemo trdi in mehki rjavi premog (lignit). Posebne vrste so bogheadski premog, ksilit, listnati premog, kenelski premog, piropisit, smolasti premog. Rjavi premog je nastal s pooglenitvijo (karbonizacija) potopljenih barjanskih gozdov (v srednji Evropi v terciarju, tj. pred 40 mln. let). Navadno je v majhnih globinah in ga pridobivajo z dnevnim kopom. Najpomembnejša ležišča so v Nemčiji, Rusiji, ZDA, Avstraliji, na Češkem in Poljskem; v Sloveniji v Zasavju (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Laško, Senovo), Kanižarici, Kočevju, Velenju (lignit). Svetovna proizvodnja je ok. 1200 mln. ton na leto. Večji del (več kot 80 %) ga porabijo za pogon termoelektrarn in v kemijski industriji (za pridobivanje pomembnih surovin, npr. amoniaka, hidriranje premoga), preostanek pa predelajo v brikete in premogov prah.
Dostopnost