novacija [latinsko], prestrukturiranje dolgov; sopomenka za prenovitev. Z novacijo v skladu z dogovorom med upnikom in dolžnikom določeno obveznost nadomesti nova. Če ima nova obveznost drugačen predmet in drugačno pravno podlago, z novacijo prejšnja obveznost preneha. Za novacijo se ne štejejo dopolnilni ali novi dogovori med upnikom in dolžnikom o roku, kraju ali načinu izpolnitve, obrestih, pogodbeni kazni, zavarovanju ali drugem, za pogodbo nebistvenem določilu, kot tudi ne sporazum o izdaji nove listine o dolgu. Temeljna pravila o novaciji vključuje obligacijski zakonik.