govorne motnje, motnje, ki ovirajo glasovno izražanje pojmov in simbolov.
Fonacijske motnjeso motnje tvorbe glasu, ki nastaja v grlu z nihanjem glasilk. Motnje so lahko organske (posledica bolezenskih sprememb) ali funkcionalne, kjer v mirovanju na glasilkah ni videti sprememb. Slednje delimo na fonoponoze (posledica prevelike in nepravilne uporabe glasu) in fononevroze (posledica psihonevrotskih motenj).
Dislalije: bebljanje ali artikulacijske motnje so motnje v oblikovanju in izgovorjavi posameznih glasov. So posledica motenj v osrednjem živčevju, anomalij griza, čeljusti in zob ali slušnih okvar. Izpuščanje glasov imenujemo omisija, zamenjevanje enega glasu z drugim substitucija, nepravilno oblikovanje glasov pa distorzija (rotacizem – napačno oblikovanje glasu R, sesljanje ali sigmatizem – napačno oblikovanje glasu S, lambdacizem – napačno oblikovanje glasu L).
Disfemijeso motnje govornega ritma. Pri brbotanju je govor hiter, zabrisan in površno oblikovan. Druga oblika je jecljanje, pri katerem sledijo ponavljanju glasov ali zlogov zavore, ki jih spremljajo zapleteni gibi. Ni jasno, ali je jecljanje posledica organske okvare ali psihogenih motenj. Zdravljenje: z govornimi vajami in psihoterapijo.
Disartrijeso subsimbolične motnje, bolnik ni sposoben doumeti pomena senzoričnih dražljajev, so posledica okvar v motoričnih predelih možganske skorje. Moteni so oblikovanje, tvorba govora, naglas, dihanje, žvečenje in požiranje. – Za simbolične motnje je značilna nezmožnost govora, pisanja, branja ali razumevanja govora. Afazija je popolna izguba teh sposobnosti, disfazija pa le delna.
Dostopnost