rod,
1. splošno: potomci istega prednika.

Sorodna gesla: generacija | menjavanje rodov | predniki | veja
2. zgodovina: skupnost ljudi v krvnem sorodstvu. Dokaz zakonitega plemiškega rodu za določeno število generacij nazaj je bil v srednjem veku velikega pomena za pridobitev fevda, za pravico nastopa na turnirjih ter članstva v viteških redih. Glede na čas in prostor je bilo treba zbrati 8, 16, včasih celo 32 dokazil. Z nastopom pisemskega plemstva konec 14. st. so bili tovrstni postopki sproščeni, vendar so bila za določena članstva (stolni kapitelj, malteški red, bavarski red sv. Jurija idr.) dokazila o rodu še vedno potrebna.

Sorodna gesla: pleme | rodbina | sorodstvo
3. sociologija: velika skupina sorodnikov istega izvora. Rod združuje več družin, praviloma je eksogamen, pogosto tesno povezan s totemizmom (najizraziteje pri avstralskih plemenih); navadno ne naseljuje istega naselitvenega območja. Zelo pomemben je za družbeno organizacijo v plemenskih družbah, saj ureja gospodarske dejavnosti, poroke, kult prednikov, skupne praznike, zaščito in pomoč posameznim članom. Navadno mu načeljuje eden ali več najstarejših članov. Dobro organiziran rod z večjo avtonomijo (npr. še danes na Irskem in Škotskem) se imenuje tudi klan. Rodovi in podobne večje sorodstvene skupine so v modernih industrijskih družbah izgubili svoj pomen.

Sorodna gesla: klan | plemenske družbe | sorodstvo | totemizem
4. biologija: latinsko genus, sistematska kategorija rastlinstva in živalstva (sistematika); obsega sorodne vrste. V znanstvenem (večinoma latinskem) označevanju se pojavlja rodovno ime na prvem, vrstno ime (vrsta) pa na drugem mestu, npr. Taraxacum officinale (navadni regrat).

Sorodna gesla: Chromulina | menjavanje rodov | nomenklatura | sistematika | vrsta
5. vojaštvo: rod vojske, sestavni del zvrsti (veje) oborožene sile, ki ima orožje in opremo enake vrste, posebno organizacijo in usposabljanje ter način uporabe v boju. Zaradi zapletenosti orožja in opreme, razl. taktičnih namenov ter prostorskih in vremenskih razmer, v katerih lahko delujejo, se rodovi delijo na vrste in specialnosti. Delitev omogoča prožnejšo organizacijo oboroženih sil, boljše usposabljanje moštva, lažje opremljanje enot in pripravo njihove taktike. V mnogih armadah (tudi Slovenski vojski) imajo tele rodove: pehoto, oklepne enote, artilerijo, vojno letalstvo, pomorstvo (vojna mornarica), inženirstvo, JBK-enote, zveze idr.

Sorodna gesla: artilerija | inženirstvo | JBK-enote | oborožene sile | oklepne enote | pehota | vojna mornarica | vojno letalstvo
6. merilna tehnika: perch, pole, stara angleška in ameriška dolžinska mera: 5,5 jardov= 5,029 m.

Sorodna gesla: jard


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek