Termania - Veliki splošni leksikon

Zimbabve (uradno ime Republic of Zimbabwe, Republika Zimbabve), država v notranjosti j. Afrike; meji z Zambijo, Mozambikom, Južno Afriko in Bocvano.

časovni pas	srednjeevropski čas + 1 ura
površina	390.757 km2, S–J 750 km, V–Z 800 km
prebivalstvo	13,1 mln., 33 preb./km2, letna rast 2,8 %, življenjska doba 52 let
glavno mesto	Harare, 1,4 mln. preb., 1470 m nad morjem, v osrčju planotaste pokrajine Mashonaland, na severovzhodu države
upravna razdelitev	8 provinc, vodi jih guverner
članstvo v organizacijah	OZN (od 1980), AU, SADC, AKP
uradni jezik	angleški; kot pogovorni jeziki različni bantujski jeziki, predvsem šonski
denarna enota	dolar (oznaka ZWD)

Naravne razmere
Največji del površja države zavzema valovito planotasto višavje (Highveld, več kot 1200 m nad morjem), v z. delu rob kotline Kalahari. Od JZ (Metabelija) se polagoma vzpenja proti SV (Mashonaland). Najvišja vzpetina v državi je v njenem skrajnem v. delu, v bližini meje z Mozambikom (Inyangani, 2596 m). Na S in J se pokrajina v izrazitih stopnjah spušča prek Middlevelda (900–1200 m nad morjem) v Lowveld ob mejnih rekah Zambezi (proti Zambiji) in Limpopo (proti Južni Afriki). Vzhodna meja države teče po robu t. i. visoke Afrike, nato pa se spusti v priobalno nižavje v Mozambiku. Skozi osrednji del države se v smeri JJZ–SSV vleče ok. 500 km dolg Great Dyke; to je razgiban svet, ki v sebi skriva skoraj vsa najpomembnejša rudna bogastva v državi. Severni del države je porečje Zambezija, južni del pa odvodnjava Limpopo s pritoki; največji je reka Sabi (Save). Zimbabve ima spremenljivo vlažno tropsko podnebje, a je zaradi precejšnje nadmorske višine bolj milo. Letni časi so v primerjavi z evropskimi zamenjani. Količina padavin se (ob precejšnjih letnih nihanjih) povečuje od JZ (300–400 mm na leto) proti V (1000–1400 mm na leto); tam jih je tudi največ. Deževno obdobje je november–marec. Povprečne temperature se gibljejo 20–27 °C poleti in 14–20 °C pozimi. Takrat se ponoči v višjih legah sem in tja pojavi tudi zmrzal. Prevladujoč rastlinski pas je savana, v z. delu preprežena s svetlimi listnatimi sušnimi gozdovi (miombo), na JZ pa s trnastim grmičevjem. Na v. pobočjih robnega gorovja na V in na območju Viktorijinih slapov ob Zambeziju raste vednozeleni tropski gozd. V državi je več narodnih parkov in živalskih rezervatov.

Prebivalstvo
Več kot 97 % prebivalcev sestavljajo bantujska ljudstva. Glavni skupini sta Šoni (Mašoni) s 77 % in Ndebeli (Matabelci) s 17 %. Ker so se v prvih letih po razglasitvi neodvisnosti (1980) številni Evropejci izselili, jih je zdaj le še 2 %. Največ jih je britanskega rodu. Kljub temu je vloga belcev v gospodarskem življenju še vedno velika. V državi živi tudi ok. 20.000 mešancev (coloureds) in 30.000 Azijcev (večidel Indijcev). Poleg teh je treba omeniti še begunce iz nemirnega sosednjega Mozambika. Najgosteje poseljene so vzhodne in osrednje province (višavje z ugodnim podnebjem); v teh sta tudi najpomembnejši kmetijsko in industrijsko območje. Delež mestnega prebivalstva je 30 %. Večina ljudi je ohranila tradicionalna naravna verstva, četrtina je kristjanov (anglikanci, prezbiterijanci in katoliki), nekaj pa je tudi muslimanov in hinduistov (Indijci). Po osamosvojitvi so dosegli opazen napredek v izobraževalnem sistemu. Uvedena je bila splošna brezplačna sedemletna osnovna šola, zgradili so številne nove šole. Delež nepismenih se je zmanjšal na 25 % (1980: 31 %). Univerzi sta v Harareju in Bulawayu.

Državna ureditev
Po ustavnih dopolnilih 1987 (zadnje spremembe 1990) je Zimbabve predsedniška republika znotraj Britanske skupnosti narodov. Predsednik države je hkrati tudi predsednik vlade in ima široka pooblastila. Izvoljen je za šest let. Zakonodajno oblast ima parlament; 120 od skupno 150 poslancev je izvoljenih za šest let; drugih 30 jih imenujejo predsednik in plemenski poglavarji. Vojaška obveznost je prostovoljna.

Gospodarstvo
Čeprav je za kmetijstvo uporabna le petina (7 % je obdelovalnih zemljišč) površja države, je kmetijstvo še vedno osnovni vir preživljanja 70 % prebivalcev. Poleg izvoznih pridelkov tobaka (Zimbabve je med vodilnimi svetovnimi pridelovalci), bombaža, koruze, sladkorja, kave in čaja pridelujejo v državi za domače potrebe pšenico, proso, sojo, arašide ter zelenjavo in sadje. Na V in SV, na območjih, ugodnejših za kmetijstvo (Commercial Areas), prevladujejo velike kmetije belcev, na sušnem J in Z države (Communal Areas) pa majhne kmetije črncev. Da bo razdelitev zemljišč bolj pravična, načrtujejo izvedbo agrarne reforme. Živinoreja je zaradi razširjene muhe ce-ce v nižjih legah omejena predvsem na višje dele (izvoz govejega mesa). Ribolov v jezerih in rekah ima le krajevni pomen. Pomembno je izvažanje tikovine, mahagonija in rožnega lesa. Rudarstvo izkorišča široko paleto mineralnih surovin, posebej zlata, azbesta, bakrove, kromove, nikljeve, kositrove, srebrove in železove rude ter črnega premoga. Za večino domačinov je najpomembnejši vir energije za kurjenje les, za komercialno oskrbo pa premog, koks in (uvožena) nafta; naftovod iz Beire (Mozambik) do obmejnega mesta Mutare so podaljšali do Harareja. Delež vodne energije (Karibska hidroelektrarna na Zambeziju) se počasi zmanjšuje. Najpomembnejše industrijske panoge so živilska, kovinska, kemijska, petrokemijska, tekstilna, lesna in papirna industrija ter industrija gradbenega materiala. Industrijska središča so mesta Harare, Bulawayo, Gweru in Kwekwe. Poleg rud in kmetijskih pridelkov postajajo za izvoz vse pomembnejši industrijski polizdelki in končni izdelki.
Prometno omrežje v Zimbabveju je razmeroma dobro razvito. Cestno omrežje je dovolj gosto in sodobno, železniške proge pa so zmogljive in priključene na železniško omrežje sosednjih držav, prek katerih poteka zveza do pristanišč, ki so za zimbabvejsko zunanjo trgovino najpomembnejša, Beira, Maputo in Durban. Mednarodni letališči sta v Harareju in Bulawayu. Zaradi številnih zanimivosti (Viktorijini slapovi, narodni parki, ostanki starega mesta Zimbabve pri mestu Masvingo) in sodobne infrastrukture se je država povzpela med najbolj obiskane na svetu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	7,1 mlr. USD, 540 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 11 %, industrija 14 %, storitvene dejavnosti 75 %
uvoz (2001, ocena)	1,5 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	2,1 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	5 mlr. USD

Zgodovina
Od ok. 500 n. š. so se na območje današnje države naseljevala bantujska ljudstva in zasnovala močne države. Konec 19. st. so začeli z J vdirati Evropejci v notranjost. 1889 jo je v celoti podredila Britanska južnoafriška družba in že dve leti pozneje je postala britanski protektorat. 1923 so jo razglasili za kronsko kolonijo; v notranjosti je obstajala avtonomija belih naseljencev. 1953 so jo združili s Severno Rodezijo in Njaso v Centralnoafriško federacijo. Po 1963, po razpadu federacije in razglasitvi samostojnih držav Zambije (prej Severna Rodezija) ter leto pozneje Malavija (prej Njasa), je voditelj bele manjšinske vlade Ian Smith (1965) enostransko razglasil neodvisnost Južne Rodezije od Velike Britanije. Te pa mednarodna skupnost ni priznala, ker črnski večini ni bilo zagotovljeno sodelovanje v vladi. 1970 kljub temu razglašena republika Rodezija. Zaradi širjenja gverilskega gibanja je bila bela manjšinska vlada sčasoma prisiljena v pogajanja z osvobodilnimi organizacijami. 1978 so se belci odrekli monopolu. Prve svobodne volitve v Zimbabveju so bile zaradi številnih volilnih manipulacij razveljavljene. Na ponovljenih volitvah je zmagala Zimbabvejska afriška narodna zveza (ZANU) pod vodstvom R. Mugabeja, pred Zimbabvejsko afriško ljudsko zvezo (ZAPU) pod vodstvom J. Nkoma. 18.4.1980 je država dosegla popolno neodvisnost in enakopravnost ras. Vendar so kmalu izbruhnila nasprotja med obema največjima etničnima skupinama Šoni in Ndebelci. Prvo je predstavljala stranka ZANU, drugo pa ZAPU. Konec 1987 sta se obe stranki združili v enotno stranko ZANU-PF. Od takrat je na podlagi ustavnih sprememb predsednik države in vlade Mugabe, Nkomo pa podpredsednik države in minister v vladi. Na parlamentarnih volitvah 1995 si je ZANU-PF zagotovil 118 od 120 voljenih mandatov, naslednje leto pa je bil Mugabe ponovno izvoljen za predsednika. 1998 se je začela gospodarska kriza in 2000 so na pobudo Mugabejeve vlade vojni veterani zasedli posestva belopoltih lastnikov. 2002 je Mugabe zmagal na za mednarodne opazovalce spornih volitvah, proti Morganu Tsvangariju, vodji sindikatov, ki je vodil demonstracije 1998. Mugabe zatira opozicijo (2003 začetek procesa proti Tsvangariju, ki so ga obtožili zarote proti Mugabeju) in razlašča belopolte farmerje, zato so Zimbabve izključili iz Britanske skupnosti narodov, EU pa je uvedla sankcije. Gospodarski razvoj je po razlastitvah zastal, v državi primankuje hrane.

Sorodna gesla: Afrika | Centralnoafriška federacija | Harare | južna Afrika | Južna Rodezija | Mauch, Karl | Monomotapa | Mugabe, Robert | Ndebeli | Nkomo, Joshua | Rodezija | Šoni | Viktorijini slapovi

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek