praksa [grško],
1. splošno: 1) opravljanje, izvajanje (česa); praktična uporaba. 2) praktična izkušnja, poklicna izkušnja.

Sorodna gesla: teorija
2. pedagogika: običajno več tednov trajajoča faza v poklicnem ali strokovnem izobraževanju, ki ne poteka v šoli, kjer se izvaja pouk, ampak v drugih zavodih, podjetjih ipd., kjer potrebujejo ustrezne kadre. V Sloveniji organizirajo prakso učencev srednje tehnične in druge strokovne šole, za študente pa visoke šole in fakultete.

Sorodna gesla: poklicno in strokovno izobraževanje | uk


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek