• Išči po:
Mjanmar (nekdaj Burma; kratko Myanma Pye, uradno ime Pye Tawngsu Myanma Naingngan), država v jv. Aziji, na J se z Bengalskim zalivom in Andamanskim morjem odpira proti Indijskemu oceanu.

časovni pas srednjeevropski čas + 5,5 ur
površina 676.578 km2, S–J 2000 km, V–Z 900 km
prebivalstvo 45,1 mln., 67 preb./km2, letna rast 1,8 %, življenjska doba 59 let
glavno mesto Yangon, 3,4 mln. preb., 5 m nad morjem, v delti Iravadija
upravna razdelitev 7 provinc in 7 držav (manjšinskih območij: Arakan oz. Rakhine, Chin, Kachin, Karen, Kayah, Mon, Shan)
članstvo v organizacijah OZN (od 1989; kot Burma od 1948), Načrt iz Kolomba, ASEAN (od 1997)
uradni jezik burmanski; poleg njega tudi jeziki narodnostnih manjšin; v trgovini angleščina
denarna enota čat (oznaka MMK)


Naravne razmere
Mjanmar je za Indonezijo druga največja država v jv. Aziji. Od S proti J potekajoče gorske verige in vmesne doline so temeljne naravne ločnice v državi. Najvišje vzpetine (do 5881 m) so na skrajnem S, na meji s Kitajsko. Med dolgimi gorskimi verigami so doline rek Chindwin, Iravadi, Sittang in Salween. Iravadi je v Martabanskem zalivu nasul mogočno delto. Robno gorovje na Z države (visoko več kot 3800 m) je v bistvu predgorje Himalaje. Na J prehaja v dolgo Arakansko hribovje (visoko več kot 1700 m), ki loči kotlinsko notranjost države od obalne ravnice ob Bengalskem zalivu. Od gorskih verig zakraselega do 2500 m visokega Šanskega višavja na V je proti J usmerjena ok. 800 km dolga veriga Tenasserim, ki sega na Malajski polotok, vse do zemeljske ožine Kra. Široka je le do 80 km. Pred jz. obalo je otočje Mergui z več kot 800 otoki. Podnebno Mjanmar spada v tropski pas z močnim monsunskim vplivom. Največ dežja pade ob jz. monsunu (maj–oktober) na Z države, ponekod na leto tudi več kot 5000 mm. Tam rasteta tropski deževni in monsunski gozd, na obali so ponekod mangrove. Na višjih območjih so pragozdovi, predvsem bambusovi. V osrednjem nižavju in na v. pobočjih v padavinskem zavetju je na leto le 400–1000 mm padavin. Tam prevladujejo sušni gozdovi in savane s trnastim rastjem. Na Šanskem višavju so gorski gozdovi z zimzelenim hrastom in borovci. Z gozdom je še vedno porasla približno polovica površine države.

Prebivalstvo
Prebivalstvo Mjanmara je tako po izvoru kot po jezikovni sestavi zelo pestro. Največ, več kot 70 %, je Burmancev, ki živijo predvsem v osrednjem nižavju. Sledijo Šani (9 %) in Kareni (7 %), druge skupine pa so manjše: Arakanci, Čini, Kačini, Kajahi, Moni ter iz Shana prispeli Palaungi in Vaji, ki poseljujejo gorovja in obmejne pokrajine. Precej je bilo tudi priseljenih Indijcev in Kitajcev, vendar so jih 1964 razlastili in po večini izgnali. Avtonomistična gibanja narodnih manjšin je večkrat zatirala vladna vojska. 85 % prebivalcev je pripadnikov hinajanske veje budizma. Nekaj je tudi kristjanov, muslimanov in hindujcev, ponekod pa je še vedno živ animizem. Poleg brezplačnega državnega izobraževalnega sistema je v Mjanmaru tudi veliko budističnih šol v samostanih. Delež nepismenih je v primerjavi z drugimi vzhodnoazijskimi državami majhen (manj kot 20 %). V Mjanmaru so štiri univerze (ok. 95.000 študentov).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1974 je bil Mjanmar socialistična republika z enostrankarskim sistemom. Enodomni parlament (ljudsko skupščino) je sestavljalo 485 neposredno za štiri leta izvoljenih poslancev. Ko je 1988 oblast prevzela vojska, je razpustila parlament. Uradno je bil vzpostavljen večstrankarski sistem, vendar je vojaški režim, kljub zmagi opozicije na volitvah maja 1990, ostal na oblasti. Najvišji organ je 19-članski državni svet za obnovo reda in miru (SLORC); člani so izključno visoki častniki. V ustavi iz 1993 – sprejel jo je narodni konvent s 698 člani, ki jih je imenovala vojaška vlada – je zasidrana vodilna vloga vojske.

Gospodarstvo
Mjanmar spada med najmanj razvite države na svetu. V gospodarstvu in politiki so skušali izpeljati t. i. burmansko pot v socializem in tako so 1962 podržavili vsa večja industrijska podjetja, rudnike, banke ter večji del trgovine in zemljišč. Naraščajoče gospodarske težave, ki so jih še povečevali gverilsko vojskovanje in negotove politične razmere, so državno vodstvo prisilile k delni preusmeritvi v tržno gospodarstvo (ponovna privatizacija, gospodarsko odpiranje v svet). Zaradi slabe osnovne preskrbe se je v zadnjem desetletju močno razširila siva ekonomija. Glavna in za večino ljudi še vedno temeljna gospodarska dejavnost je kmetijstvo; na obdelovalnih površinah pridelujejo predvsem riž, za izvoz pa še stročnice, sezam, koruzo, pšenico, čaj, tobak in bombaž. Pomembne so tudi plantaže kavčukovca in oljne palme. Namakajo ok. 10 % obdelovalnih površin. V živinoreji prevladuje govedoreja, na prvem mestu je delovna žival vodni bivol; nekaj je še prašičereje, ovčereje, kozjereje in perutninarstva, predvsem za meso; čebelarstvo in obalni ribolov. Mjanmar je eden izmed največjih svetovnih izvoznikov tikovega lesa. Bogate naravne vire le delno izkoriščajo: svinec, cink, kositer, baker, volfram, mangan, nikelj, kobalt, molibden, antimon, uran, zlato, srebro, dragi kamni. Naraščata črpanje nafte in zemeljskega plina (v osrednji kotlini) in kopanje črnega premoga. Glavna energetska vira sta vodna energija in zemeljski plin. V industriji prevladuje predelava kmetijskih pridelkov (živila, tekstil), proizvajajo še blago za splošno porabo, umetna gnojila in cement; obrati za predelavo rud. V prometu imajo najpomembnejšo vlogo železnica in plovne reke (Iravadi, Chindwin in delno Salween). Glavni obmorski pristanišči sta Yangon in Sittwe. Edino mednarodno letališče je v Yangonu. Turizem je v Mjanmaru gospodarsko nepomemben.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 11,3 mlr. USD, 250 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 42 %, industrija 17 %, storitvene dejavnosti 41 %
uvoz (2001) 2,2 mlr. USD
izvoz (2001) 1,8 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 6 mlr. USD


Zgodovina
Prvi ljudstvi, ki sta na tem območju zapustili tudi sledove naselitve, so Moni in Pjuji. Po 8. st. so območju zavladali Pjujem sorodni Burmi. Kralj Anavrata (Anorate, 1044–77) je zasnoval prvo burmansko državo z glavnim mestom Pagan. 1287 je burmanska dinastija po vdoru Mongolov razpadla. V naslednjem obdobju je vzniknilo več regionalnih kneževin, mdr. državi Šanov in Monov ter burmanska kraljevina. Vse do 18. st. so se ta tri ljudstva bojevala za oblast nad območjem. 1752 je burmanski kralj Alaungpaja združil različne kneževine v enotno državo. 1824 je začela Velika Britanija osvajati območje današnjega Mjanmara in 1886 je bila dežela vključena v Britansko Indijo. Med drugo svetovno vojno (1942–45) so jo zasedli Japonci. Po pogodbi z Veliko Britanijo 27.10.1947 je januarja 1948 postala neodvisna. Do 1958 in 1960–62 je bil predsednik Antifašistične svobodne ljudske lige (AFPEL) ministrski predsednik T. Nu. 1958–60 in po 1962 je vladala vojska pod generalom Ne Winom. Burmanska socialistična programska stranka (BSPP) je 1962 razglasila »burmansko pot« v socializem. Ne Wina sta nasledila U San Yu (1981–88) in U Sein Lwin (1988); uporov na obmejnih območjih in socialnih nemirov v mestih nista uspela zadušiti. 18.9.1988 je oblast znova prevzela vojska; predsednik države je postal general Saw Maung, 1992 ga je zamenjal general Than Shwe. 1989 se je država iz Burme preimenovala v Mjanmar. Na parlamentarnih volitvah 1990 je prepričljivo zmagalo Nacionalno gibanje za demokracijo pod vodstvom Aung San Suu Kyi. Vendar vojaška hunta volilnih izidov ni priznala in je za voditeljico gibanja (dobitnico Nobelove nagrade za mir 1991) odredila hišni pripor; izpustili so jo 1995, toda ponovno aretirali septembra 2000 in ji po izpustitvi maja 2002 omejili gibanje. Zaradi obtožb, da je organizirala protivladne organizacije, je od maja 2003 spet v hišnem priporu. Mjanmar večina držav bojkotira, čeprav so državo 1997 vseeno sprejeli v ASEAN.

Sorodna gesla: Aung San Suu Kyi | Britanska Indija | Burmanci | Indokitajski polotok | Malajski polotok | Mergui | Nu, Thakin | Yangon


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek