jidiš, iz srednje visoke nemščine v 13. st. razvit jezik evropskih Judov; posebno razširjen v v. Evropi, od 1880 tudi v Ameriki in drugih deželah. Do 20 % besednega zaklada slovanske in hebrejske jezikovne prvine.
Književnost v jidišuje znana od 13. st.; vse do 19. st. je zajemala skoraj izključno religiozno in vzgojno književnost; po 19. st. vključuje tudi leposlovje v jidišu. Pomembni predstavniki: Sholem Aleichem, I. L. Perez, Mendele Mojher Sforim, Sh. Ash, I. B. Singer.
Dostopnost