kromosomi [grško], deli jedra rastlinskih, živalskih in človeških celic. Vsebujejo nukleinsko kislino (DNK) in so nosilci dedne informacije. Bakterije in virusi imajo eno dolgo dvovijačno molekulo nukleinske kisline (virusi v izjemnih primerih lahko tudi enovijačno), pravih kromosomov pa nimajo. Če kromosome ustrezno obarvajo, so v jedrih vidni le med delitvijo jedra, lahko so nitaste ali zelo kondenzirane, paličaste oblike, odvisno od faze delitve. Spiralna dvojna vijačnica DNK (Watson-Crickov model) je povezana z beljakovinami (histoni). Kromosomi v jedru ne nastajajo na novo, temveč z identičnim podvojevanjem (replikacija). Dva tako nastala kromosoma se končno razporedita v dve celici. Elektronsko mikroskopske slike so v kromosomih pokazale zelo kondenzirano os, iz katere potekajo številne zanke. V obdobju med zaporednima delitvama jedra kromosomi niso diferencirani, v jedru je vidna le rahla mrežasta struktura. Ob začetku delitve se pojavijo tanke nitaste strukture z vzdolžno nanizanimi odebelitvami (kromomere). Potem postaneta v vsakem kromosomu vidni dve vzdolžni polovici (kromatidi); povezani sta v centromeru, kjer je kinetohor, beljakovinska struktura, na katero se pripenjajo niti delitvenega vretena. Za vsako biološko vrsto so značilni konstantna velikost, oblika in število kromosomov. Kromosomi so veliki 1–30 µm (približno toliko kot bakterijska celica). Obliko kromosoma določa lega centromera. Vsi višje razviti organizmi imajo v telesnih celicah dvojno število kromosomov, tj. pare na videz enakih kromosomov, izjema so le spolni kromosomi (heterokromosomi, heterosomi): pri enem od spolov, običajno pri moškem, sta dva različna kromosoma (kromosomi X in Y) ali pa en kromosom nima para (samo kromosomi X), pri ženskem spolu pa sta tudi spolna kromosoma parna (XX; to velja tudi za človeka). Ena garnitura kromosomov v jedru izvira iz materine spolne celice (gamete), druga iz očetove. V spolnih celicah nastane enojno (haploidno) število kromosomov z redukcijsko delitvijo jedra z dvojnim (diploidnim) številom kromosomov. Diploidno število kromosomov je od 2 (konjska glista) do nekaj 100 (pogosto pri rakih, ptičih in praprotih); pri človeku je diploidno število kromosomov 46. Pomnoženo število kromosomov (poliploidija) je mdr. pri mnogih kulturnih rastlinah (npr. pšenica s 27, 47 ali 67 kromosomov). V nekaterih tkivih dvokrilcev so že pri manjši povečavi pod mikroskopom vidni orjaški kromosomi. Raziskovali so jih največ v žlezah slinavkah ličink vinske mušice. So ok. 130-krat večji od običajnih kondenziranih kromosomov med delitvijo jedra in imajo značilen vzorec prečnih prog. Zgrajeni so iz stalno povezanih parov homolognih kromosomov, v katerih je nekaj 100 kromatidnih nitk. Odebelitve (nabrekline) kažejo na sintetično aktivnost. Drug tip orjaških kromosomov, krtačasti kromosom, imajo dvoživke, ribe in ptice v jedru jajčne celice na začetku zoritvene delitve. S preučevanjem kromosomskih nepravilnosti in mutacij lahko vsakemu genu določimo njegov položaj (lokus) na kromosomu (citološko kartiranje genov in kartiranje z rekombinacijo). Dobljene genske karte kažejo, da so lokusi na kromosomu razvrščeni linearno.
Dostopnost