Ohrid, mesto v Makedoniji, ob Ohridskem jezeru, 54.000 preb.; sedež arhiepiskopije; številne cerkve iz bizantinskega obdobja, ostanki mestnega obzidja, gradu; trgovsko središče; ribištvo, turizem.

Zgodovina: že v 3. st. pr. n. š. glavno mesto plemena Desaretov (viri ga omenjajo kot Lychnidos). V rimski dobi pomembno mesto ob magistralni cesti (Via Egnatia); v 5. st. n. š. škofija. V mestu in okolici najdenih več deset zgodnjekrščanskih cerkva; grobišče iz 7.–8. st. pripada etnično sporni komani kulturi, katere težišče je bilo v s. Albaniji. Konec 9. st. so na Ohridu iz Velike Moravske pribežali učenci Cirila in Metoda (Kliment, Naum), gradili so cerkve in samostane; velika šola, novo žarišče slovanskega pismenstva. Tam naj bi bila nastala cirilica. Konec 10. st. je Ohrid postal prestolnica makedonskega carja Samuela in sedež patriarhata.

Sorodna gesla: Bitola | Lihnid | Ohridsko jezero | Trebenište | Velika Moravska


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek