Termania - Veliki splošni leksikon

Papua Nova Gvineja (uradno ime Papua New Guinea [angleško], Papua Niugini [pidžina]), otoška država v z. delu Oceanije, sv. od Avstralije; obsega v. polovico otoka Nova Gvineja, sosednje otoke (Trobriand, Bismarckov arhipelag, D'Entrecasteauxeve otoke, otok Woodlark, Louisiadino otočje) in najsevernejša otoka Salomonovega otočja (Buka in Bougainvillov otok).

časovni pas	vzhodnoavstralski čas (srednjeevropski čas + 6 ur)
površina	462.840 km2 (kopno), S–J 1350 km, V–Z 2400 km
prebivalstvo	4,7 mln., 10 preb./km2, letna rast 2,2 %, življenjska doba 57 let
glavno mesto	Port Moresby, 254.000 preb., na strmi jv. obali otoka Nova Gvineja, ob Papuanskem zalivu
upravna razdelitev	19 provinc s svojimi parlamenti in vladami ter okrožje glavnega mesta
članstvo v organizacijah	OZN (od 1975), Britanska skupnost narodov, Načrt iz Kolomba, SPC, SPF, AKP, APEC, status opazovalke v ASEAN
uradni jezik	angleški; glavna sporazumevalna jezika pidžina hirimotu in tok pisin; več kot 800 regionalnih jezikov
denarna enota	kina (oznaka PGK)

Naravne razmere
Podolžno se prek otoka vleče več kot 4000 m visoko Osrednje gorovje. Na S in J so nastale velike naplavne ravnine. Tudi drugi otoki so večinoma gorati z delujočimi ognjeniki. Podnebje je vlažno tropsko. Tropski deževni gozd prekriva še več kot dve tretjini površja; v nižavjih močvirsko rastje.

Prebivalstvo
Dve veliki etnični skupini: v notranjosti živeči Papuanci (številna plemena) in Melanezijci, ki živijo na obali Nove Gvineje in na manjših otokih; drugo so Kitajci in belci (predvsem Avstralci), ki živijo večinoma v mestih (15 % mestnega prebivalstva) ali na plantažah. Več kot 90 % prebivalcev je katoličanov, dejansko pa so še močno razširjeni animistični obredi. Šolski sistem se šele oblikuje (48 % nepismenih); dve univerzi.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1975 je Papua Nova Gvineja neodvisna demokratična parlamentarna država v okviru Britanske skupnosti narodov. Formalni vodja države je britanski vladar, ki ga zastopa (domači) generalni guverner. Zakonodajni organ je enodomni parlament s 109 poslanci, ki jih izvolijo za pet let; predsednik vlade in vlada sta odgovorna parlamentu. Najvišji sodni organ je vrhovno sodišče.

Gospodarstvo
Za več kot 80 % prebivalcev je osnovna dejavnost kmetijstvo, marsikje še kot požigalniško poljedelstvo (taro, sladki krompir, riž, koruza); izvažajo kavo, kakav, kopro, palmovo olje, kavčuk in les; prašičereja in perutninarstvo; ribištvo. Rudno bogastvo: baker, zlato, srebro, nikelj idr. Industrija predeluje kmetijske pridelke in izdeluje blago za široko porabo (enostavne izdelke); tradicionalna umetna obrt. Ker v državi ni železnic in je le malo utrjenih cest, je promet večinoma vezan na letalo.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	2,5 mlr. USD, 530 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 30 %, industrija 37 %, storitvene dejavnosti 33 %
uvoz (2001, ocena)	1,024 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	1,8 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena)	2,6 mlr. USD

Zgodovina
Od 1949 skupna uprava za ozemlje pod skrbništvom OZN in avstralsko ozemlje Papua (Administrativna upravna enota Nova Gvineja). 1964 se je v Port Moresbyju sestal prvi izvoljeni parlament. 16.9.1975 je Papua Nova Gvineja postala neodvisna država v okviru Britanske skupnosti narodov. Od takrat državo z ok. 700 ljudstvi in plemeni stalno pretresajo etnični spopadi, socialni nemiri in separatistične težnje; npr. od 1988 deluje na Bougainvillovem otoku militantno gibanje za neodvisnost otoka. Ministrskega predsednika Paiasa Wingtija, ki je bil na položaju od 1992, je 1994 zamenjal sir Julius Chan. 1996 je bil umorjen Theodore Miriong, od 1995 predsednik prehodne vlade na Bougainvillovem otoku; to je povečalo napetosti v državi. Konec februarja 1997 je vlada naročila kontingent afriških vojakov za poseg na uporniškem otoku; ta ukrep je notranjepolitično krizo dodatno zaostril. Tisoči demonstrantov so marca 1997 zasedli parlament in Chan je moral napovedati svoj odstop. Po parlamentarnih volitvah junija 1997 je parlament za novega predsednika vlade imenoval Billa Skata. Na mirovnih pogovorih med osrednjo vlado in uporniki na Bougainvillovem otoku je bil sprejet načrt o demilitarizaciji otoka in namestitvi enot OZN. Vojna, v kateri je padlo ok. 20.000 ljudi, se je uradno končala aprila 1998 in Bouganvillov otok je 2001 dobil avtonomijo. Papuo Novo Gvinejo je 1998 prizadela suša, po severozahodni obali so pustošili trije cunamiji. 2001 socialni nemiri in zahteve po zmanjšanju stroškov za vojsko. Od avgusta 2002 je premier sir Michael Somare.

Sorodna gesla: Bismarckov arhipelag | Bougainvillov otok | Buka | D'Entrecasteauxevi otoki | Dežela cesarja Viljema II. | Fly River | Louisiadino otočje | Manus | Melanezijci | Nova Gvineja | Nova Irska | Papuanci | Port Moresby | Salomonovo otočje | Trobriand | Woodlark

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek