izvršilni postopek, postopek za prisilno uveljavitev ali zavarovanje zasebnopravnih zahtevkov z državno prisilo. Organi izvršilnega postopka so sodišče in uradne osebe sodišča (sodni izvršitelji). Pogoj izvršilnega postopka je obstoj izvršilnega naslova. To je javna listina, iz katere izhaja, da je zahtevek izvršljiv. Najpomembnejši izvršilni naslovi so pravnomočna ali pred pravnomočnostjo izvršljiva sodba oz. sklep sodišča, plačilni nalog, sodna poravnava, arbitražna odločba ter izvršljive javne listine. Izvršilni postopek se začne na predlog upnika, v določenih primerih pa tudi po uradni dolžnosti. Izvršba ne zadeva stvari, ki so zaradi varstva dolžnika ter varstva javnega interesa izvzete iz izvršbe ali je izvršba omejena. Sodišče v izvršilnem postopku najprej odloča, ali bo izvršba dovoljena, izda sklep o izvršbi, nato pa začne opravljati izvršbo. Namen izvršilnega postopka je uveljavitev denarne ali nedenarne terjatve. Izvršba za izterjavo denarne terjatve poteka kot rubež premičnih stvari, rubež terjatev za izročitev stvari ali zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah, se nadaljuje z ocenitvijo vrednosti stvari ter prodajo teh na javni dražbi. Upnik se poplača s kupnino. Rubež se opravi tako, da sodni izvršitelj stvar vzame v neposredno posest ali pa stvar uradno označi kot zarubljeno. Pri izvršbi na denarno terjatev pa sodišče opravi rubež in prenos terjatve na upnika. Pri izvršbi nedenarnih terjatev sodišče za izročitev in dobavo premičnih stvari te stvari dolžniku vzame, po potrebi s prisilo, ter jih izroči upniku. Pri izvršbi za izpraznitev in izročitev nepremičnine uradna oseba iz nepremičnine odstrani osebe in stvari, ki so v njej, in jo nato izroči upniku. Pri izvršbi nadomestnih storitev sodišče pooblasti upnika, da to storitev opravi na stroške upnika sam ali pa to stori nekdo tretji, pri izvršbi nenadomestnih storitev pa sodišče dolžniku, ki takšne storitve noče opraviti, naloži plačilo denarnih kazni, enako pri izvršbi za dosego opustitve ali dopustitve. Med vrstami izvršbe za izvršitev nedenarne terjatve so po zakonu še izvršba za vpis pravic v javno knjigo, razdelitev stvari ter za dosego izjave volje. V širšem pomenu sodi v izvršilni postopek tudi ureditev sredstev zavarovanja zahtevkov, med temi je najpomembnejša začasna odredba, ki jo sodišče še pred pravnomočno odločitvijo o zahtevku izda, ko je terjatev verjetno izkazana ter obstoji nevarnost, da bo toženec izvršbo onemogočil ali znatno otežil s tem, da bo razpolagal s svojim premoženjem.
Dostopnost