kolaps [latinsko, ‘zgrudenje’],
1. medicina: 1) ob zdravem srcu odpoved delovanja obtočil zaradi nezadostne preskrbe srca in možganov s krvjo. Pojavi se pri hudih poškodbah, boleznih z visoko telesno temperaturo, šoku, dolgotrajnem stanju idr. Znaki: močno znojenje, slabost, bledica, šibkost, počasen pulz, ki nato postane hitrejši (tudi do 150 utripov v minuti), pospešeno dihanje, včasih tudi nezavest. Prva pomoč: bolnika položimo na ravno podlago, omogočimo dotok svežega zraka. 2) kolaps pljuč pri vdoru zraka v plevralni prostor (pnevmotoraks).

Sorodna gesla: piki mrčesa | pnevmotoraks | šok
2. lesarstvo: sušilna napaka, lokalna vgreznitev lesnega tkiva na začetku sušenja, ko kapilarna tenzija prekorači prečno tlačno trdnost sušečega se lesa. Od domačih lesov je nagnjena h kolapsu predvsem hrastovina.

Sorodna gesla: pravi kostanj


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek