ksenon (latinsko xenon), simbol Xe, kemijski element, vrstno število 54, atomska masa 131,30; zelo redek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa; litrska teža 5,895 g (4,5-krat težji od zraka), tališče –111,9 °C, vrelišče –108,1 °C; dobijo ga s frakcionirano destilacijo tekočega zraka. Iz ksenona so naredili tudi nekaj spojin, npr. ksenonovi fluoridi: XeF2, XeF4 in XeF6, ki jih lahko uporabljajo za fluoriranje. Prav tako znani ksenonov trioksid, XeO3, tvori izjemno eksplozivne kristale; uporablja se za polnjenje svetilk in razelektritvenih cevi. V ksenonski svetilki dosežejo temperaturo ok. 6000 °C.
Do t. i. zastrupitev s ksenonom pride v jedrskem reaktorju; zaradi zajetja nevtronov v jedrih ksenona 135, ki nastaja pri cepitvi urana 235, pada reaktivnost reaktorja. Ksenon 135 ima posebej velik absorpcijski presek za počasne (termične) nevtrone. Po zastrupitvi s ksenonom je treba zamenjati gorivne elemente.

Sorodna gesla: elektronska bliskovka | jedrski reaktor | ksenonska svetilka | razelektritvena cev | žlahtni plini


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek