megaron [grško], pri starih Grkih v homerski dobi dvorana za velikaše, osrednji prostor palače ali hiše; sestavljata ga dolga pravokotna dvorana z ognjiščem in s stebri podprt predprostor. Poleg tega označitev za tempelj brez stebrišča in (večinoma) brez predprostora.

Sorodna gesla: Elevzina | kretsko-mikenska kultura | odeon | tempelj


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek