secesijska vojna, državljanska vojna v ZDA (1861–65). Povzročila so jo gospodarska in politična nasprotja med s. in j. državami (npr. svobodna trgovina in politika zaščitnih carin), neposreden povod pa je bilo suženjstvo. Po izvolitvi A. Lincolna, nasprotnika suženjstva, za predsednika ZDA, se je 1861 enajst južnih držav (Virginija, Severna in Južna Karolina, Georgia, Florida, Alabama, Tennessee, Mississippi, Louisiana, Arkansas in Teksas) odcepilo od zveze (secesija) in ustanovijo Konfederacijo ameriških držav; glavno mesto je postalo Richmond. Po začetnih uspehih j. držav po zaslugi boljšega vojaškega vodstva generala R. E. Leeja so s. države aprila 1865 le dobile premoč in nasprotnice prisilile k vdaji. Združene države so se obdržale. Že 22.9.1862 je Lincoln razglasil, da bodo sužnji v uporniških j. državah od 1.1.1863 svobodni. Secesijska vojna je uvedla pojem totalne vojne: uporabo vseh tehničnih sredstev, kanonado (Gettysburg), zahtevo po brezpogojni kapitulaciji (U. Grant), neupoštevanje civilnega prebivalstva (W. T. Sherman), proces proti vojnim zločincem (proti poveljniku konfederalnega taborišča za ujetnike Andersonville).
Dostopnost