Volga, s 3531 km najdaljša in najbolj vodnata reka (na leto odteče 251 mlr. m3) v Evropi, izvira v Valdajskem višavju in se pri Astrahanu v 150 km široki delti izliva v (28 m pod morjem); njeno 1,36 mln. km2 veliko porečje zavzema velik del evropskega dela Ruske federacije. Nad desnim bregom Volge, med izlivom Oke in Volgogradom, se dviguje Privolško višavje, zato se desni breg dviguje strmo ok. 350 m visoko, levi breg pa je nižinski in je ob taljenju snega pogosto poplavljen. Pod Volgogradom se reka razdeli na več rokavov, najdaljši je Ahtuba. Volga je najpomembnejša ruska notranja vodna pot; navzgor prevažajo nafto, sol, ribe, žito, cement, navzdol pa predvsem les (splavarstvo); s prekopi (Moskva–Volga, Volga–Baltik, Volga–Don) je povezana z drugimi velikimi evropskimi rekami in morji. V sovjetskih časih (od 1933, pospešeno po 1950) so pri krajih Uglič, Ribinsk, Nižnij Novgorod, Samara in Volgograd zgradili ogromne jezove in velikanske hidroelektrarne; tako regulirajo rečni tok (globina za plovbo 5 m, zaščita pred poplavami) in namakajo sušna območja ob srednjem in spodnjem toku.
Dostopnost