zaviranje, 1. tehnika:1) zmanjševanje hitrosti gibanja ali vrtenja. Za zaviranje motornih vozil se uporabljajo zavore (zavorna pot), letala pa zavirajo tako, da povečajo aerodinamični upor. 2) postopek za določanje oz. merjenje navora ali moči pogonskih motorjev. Stroj vpnejo na preskusno napravo in obremenijo z merljivim mehanskim uporom (propeler, vodno kolo, električni generator, torna oz. Pronyjeva zavora). Hkrati z navorom merijo število vrtljajev v sekundi in iz obeh podatkov izračunajo mehansko moč.
Sorodna gesla: generator | moč | navor | uporovno zaviranje | vodna vrtinčna zavora | zavora | zavorna pot2. medicina:inhibicija, 1) časovno omejena ustavitev telesnega dogajanja, ki ga sproži živčni sistem; je nujno potrebno za normalno delovanje vseh osrednjih telesnih dejavnosti; npr. med požiranjem se pretrga dihanje, da pogoltnjena vsebina ne zaide v dihala. 2) zaviranje lahko sprožijo tudi kemične snovi (inhibitorji, zaviralci); npr. sprostitev acetilholina zavre delovanje srca.
Dostopnost