1. dejanski stan, v kazenskem pravu celota posebnih okoliščin dejanja, ki so odločilne za obstoj kaznivega dejanja. Zakonski dejanski stan (corpus delicti) sestavljajo vsi znaki kaznivega dejanja, ki jih določa zakon, konkretni dejanski stan pa tvori opis tistega stvarnega dogajanja, o katerem se odloča v kazenskem postopku. V zunanji (objektivni) dejanski stan spadajo vse objektivne okoliščine in dogajanja (npr. pri tatvini odvzem tuje premične stvari), v notranji (subjektivni) dejanski stan pa notranja opredelitev storilca (naklep, malomarnost, zavest o protipravnosti).

Sorodna gesla: corpus delicti | malomarnost | naklep | protipravnost
2. dejanski stan, v civilnem pravu zgoščen prikaz dejanskega stanja in predmeta spora v sodbi.

Sorodna gesla: civilni pravdni postopek


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek