visoko šolstvo, skupen izraz za vse vrste šol v postsrednjem izobraževanju, za katere je značilno, da se v njih izobraževanje tako ali drugače povezuje z raziskovanjem. Visoko šolstvo vključuje izobraževanje na razl. področjih znanosti in umetnosti, omogoča tudi izobraževanje visoko zahtevnih poklicev (akademski poklici); izvaja tudi podiplomski študij, ki omogoča pridobitev akademskih naslovov (specializacija, magisterij, doktorat znanosti, promocija, habilitacija); okoli 78.000 študentov in 6000 zaposlenih (2003–04). V preteklosti je slovensko visoko šolstvo združevalo vse oblike postsrednjega izobraževanja na univerzi; univerza je bila tako svojevrstna skupnost fakultete, visoke šole, umetniške akademije pa tudi dveletnih višjih šol in pedagoške akademije. Z zakonom o visokem šolstvu iz 1993 se je tudi v Sloveniji začel uporabljati pojem visokega šolstva v pomenu, kot ga pozna večina zahodnoevropskih dežel; ta zakon ne pozna več višjih šol, loči pa dve obliki visokega izobraževanja: univerzitetno izobraževanje, ki pomeni znanstveni študij, ter visoko strokovno izobraževanje, ki pomeni bolj praktično usmerjen študij za določene visoko zahtevne poklice (v drugih državah se v tej vrsti izobraževanja pojavljajo tudi označitve kot inženirske šole, inženirske akademije, šole za obratne inženirje ipd.). Po zakonu iz 1993 univerza ni več le skupnost zavodov, ampak osnovni nosilec raziskovalno-pedagoških dejavnosti, ki jo organizira prek fakultet, akademij in visokih strokovnih šol. Visoke strokovne šole se lahko ustanovijo tudi samostojno in so lahko zunaj univerze. Organizacijo in naloge visokega šolstva določajo zakon o visokem šolstvu in statuti univerze oz. samostojnih visokošolskih zavodov (univerze, fakultete, umetniške visoke šole, visoke strokovne šole). Pogoji za vpis v visoko šolstvo so se v slovenski polpretekli šolski zgodovini pogosto spreminjali; osnovni pogoj je sicer vselej bila končana štiriletna srednja šola, razlike so nastajale predvsem v razumevanju oblike zaključevanja srednje šole (matura, zaključni izpit ali spričevalo zadnjega letnika). Od 1995 je splošni pogoj za univerzitetno izobraževanje matura, v visoko strokovno izobraževanje pa je vstop mogoč, kjer se s programom tako odločijo, tudi z zaključnim izpitom v ustrezni štiriletni srednji šoli. Od 2002 lahko kandidati s poklicno maturo vpišejo vse oblike visokega strokovnega izobraževanja, z opravljenim enim dodatnim izpitom iz splošne mature pa tudi na smeri univerzitetnega izobraževanja, ki to dopuščajo. Podobno je tudi po svetu, s tem da so do mature razvite različne poti šolanja za tiste, ki so končali poklicne šole (druga izobraževalna pot), in različne vrste matur za dijake, ki obiskujejo tehnične idr. strokovne srednje šole (npr. strokovna matura, poklicna matura); visokošolska zrelost. Visoko šolstvo sodi v Sloveniji v pristojnost ministrstva za šolstvo in šport, čeprav velik del raziskovalne dejavnosti visokega šolstva sooblikuje tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo. V marsikateri evropski državi je za visoko šolstvo v celoti pristojno ministrstvo za znanost; pristojnost države za visoko šolstvo temelji na načelih avtonomije univerze (akademska svoboda), kar predpostavlja visoko stopnjo avtonomnosti in samonadzora pri raziskovalnem in pedagoškemu delu. Avtonomija visokošolskih zavodov zagotavlja samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja na podlagi statuta, volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev ter njihovo izbiro na delovno mesto, oblikovanje in sprejem študijskih ter znanstvenoraziskovalnih programov, podeljevanje strokovnih, akademskih in znanstvenih nazivov, volitve organov upravljanja ter upravljanje s premoženjem. Univerzo sestavljajo študentje, univerzitetni učitelji, znanstveni in strokovni sodelavci ter drugi zaposleni; pomembnejši organi odločanja so rektor univerze, dekani posameznih članic univerze, senati univerze in posameznih članic (pred 1994 sveti) ter študentski svet; senat in študentski svet se volita na ravni univerze in na ravni njenih članic (fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole); senat sestavljajo praviloma redni profesor; študentske svete, ki obravnavajo predvsem vse zadeve v zvezi s pravicami in dolžnostmi študentov, sestavljajo predstavniki študentov; za usklajevanje medsebojnih vprašanj oblikujejo univerzitetno rektorsko konferenco. Na ravni republike deluje svet za visoko šolstvo, ki je tudi posvetovalni organ vlade; njegove pristojnosti so povezane predvsem z oblikovanjem nacionalnega programa visokega šolstva, sprejemanjem programov, spodbujanjem kakovosti in z izvolitvijo visokošolskih učiteljev ter znanstvenih delavcev oz. visokošolskih sodelavcev. Novela zakona o visokem šolstvu (2004) uveljavlja načela bolonjskega procesa, ki naj slovensko visoko šolstvo povežejo v enoten evropski visokošolski prostor. Novela uvaja zlasti evropsko primerljive stopnje študija, evropski kreditni sistem (ECTS), večjo mobilnost in prehodnost, večjo izbirnost.
Dostopnost