Termania - Veliki splošni leksikon

Haiti ([haíti, indijansko, ‘visoka dežela’], uradno ime République d'Haïti [francosko], Repiblik Dayti [kreolsko], Republika Haiti), država v z. delu otoka Hispaniola v Velikih Antilih, na V meji na Dominikansko republiko.

časovni pas	srednjeevropski čas – 6 ur
površina	27.750 km2, S–J 200 km V–Z 300 km
prebivalstvo	7,8 mln., 281 preb./km2, letna rast 2,0 %, življenjska doba 56 let
glavno mesto	Port-au-Prince, 917.000 preb., na z. obali otoka, na notranji strani zaliva Golfe de la Gonaïves
upravna razdelitev	9 departmajev, razdeljenih na okrožja (arrondissements)
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945, ustanovni član), OAS, SELA, AKP, CARICOM
uradni jezik	francoski in kreolska francoščina
denarna enota	gurd (oznaka HTG); vzporedno v obtoku ameriški dolar

Naravne razmere
Haiti obsega z. tretjino otoka Hispaniola in nekaj bližnjih otokov (največja Île de la Gonâve in Île de la Tortue). Zunanji gorski verigi se nadaljujeta proti Z kot podolgovata polotoka, ki obdajata zaliv Golfe de la Gonaïves. Med gorskimi verigami so od Z proti V ležeče gorske doline in kotline. Najvišji vrh je Pic de La Selle (2680 m) na JV. Tropsko podnebje blažijo sv. pasati; povprečna temperatura na obali 22–28 °C, v gorskem svetu so nižje; na privetrni strani gora pade ponekod na leto do 2000 mm dežja (deževno obdobje poleti), v zavetrnih kotlinah ponekod le 500 mm, v poznem poletju včasih vrtinčasti viharji. Nekdanji tropski deževni gozd je skoraj v celoti spremenjen v obdelovalne površine, ohranili so se le skromni ostanki na višjih območjih. Ekološke posledice uničenja gozda so mdr. vidne v povečani eroziji tal in v moteni oskrbi z vodo.

Prebivalstvo
Velika večina prebivalcev je črncev, potomcev nekdanjih afriških sužnjev. Mulati in belci (ok. 2000) so zgornja plast mestnega prebivalstva. Na tisoče Haitijcev se vsako leto odseli z otoka zaradi neznosnih življenjskih razmer v prenaseljeni državi. Uradno sicer prevladuje katoliška vera, vendar je močno razširjen iz z. Afrike prinesen in s krščanskimi prvinami pomešan kult vuduja. Kljub obveznemu osnovnemu šolanju sta dve tretjini prebivalcev nepismeni. Od 1944 deluje univerza v Port-au-Princeu.

Državna ureditev
Po padcu diktature Duvalierjev (1986) je bilo za politične razmere na Haitiju značilno pogosto menjavanje oblasti. Po ustavi iz 1987 je na čelu države za pet let izvoljeni predsednik republike, zakonodajna oblast pa je dvodomni parlament, sestavljen iz senata (27 članov) in poslanske zbornice (83 članov).

Gospodarstvo
Haiti spada med najrevnejše države na svetu. Glavna dejavnost je še vedno kmetijstvo; prevladujejo majhne kmetije, ki pridelujejo hrano za lastne potrebe (mdr. riž, koruzo, proso, gomoljnice, banane) in za izvoz (kava). Na nekdaj velikih posestvih v obalnih nižinah gojijo sladkorni trst, bombaž in sisal. Po zaprtju rudnikov boksita (1983) je rudarstvo nepomembno. V industriji prevladuje proizvodnja delovno intenzivnih končnih izdelkov v podružnicah podjetij iz ZDA, večinoma jih izvažajo (tekstil, elektrotehnični izdelki, igrače). Prometno omrežje je slabo razvito. Najpomembnejše morsko pristanišče in mednarodno letališče je Port-au-Prince. Kot vir deviznih dohodkov je pomemben turizem.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	3,4 mlr. USD, 440 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena)	kmetijstvo 30 %, industrija 20 %, storitvene dejavnosti 50 %
uvoz (2001)	977,5 mln. USD
izvoz (2001)	326,6 mln. USD
zadolženost v tujini (1999)	1,2 mlr. USD

Zgodovina
Otok Hispaniolo je odkril Kolumb 1492. Potem ko so iztrebili domače Aravake, so začeli Španci dovažati sužnje iz Afrike. 1697 je Španija odstopila Franciji z. del otoka, 1795 še v. del. 1791 upor sužnjev proti francoski oblasti, država je postala neodvisna 1804. V prvi polovici 19. st. so na Haitiju vladali med seboj sprti mogotci. 1844 so v v. delu otoka razglasili Dominikansko republiko. Vse do začetka 20. st. so Haiti pretresale državljanski vojni podobne razmere (cacos). 1915–34 so ga zasedle ZDA. 1957–71 obdobje brutalne diktature F. Duvalierja (‘Papa Doc’); za naslednika določenega sina J.-C. Duvalierja (‘Baby Doc’) so 1986 strmoglavili. Svobodne volitve, predvidene za november 1987, je preprečila vojska. Predsednika republike, ki so ga januarja 1988 izvolili ob podpori vojske, so že junija ponovno strmoglavili. Po novem državnem udaru septembra 1988 je oblast prevzel general Prosper Avril; zaradi protestov opozicije je moral marca 1990 odstopiti. Izvoljenega predsednika J.-B. Aristida so strmoglavili z državnim udarom oktobra 1991. Organizacija ameriških držav (OAS) je na udar odgovorila s trgovinskim bojkotom; ta je že tako slab gospodarski položaj v državi še dodatno poslabšal. 1993 je bil s posredovanjem OZN sklenjen sporazum o imenovanju vlade na podlagi ustave in vrnitvi predsednika Aristida. Vojaški režim sporazuma ni upošteval. Septembra 1994 je vojaška hunta pod ameriškimi pritiski razglasila odstop, hkrati je na Haitiju pristala ameriška enota za posredovanje. Na parlamentarnih volitvah 1995 si je največ sedežev zagotovilo gibanje Lavalas predsednika Jeana-Bertranda Aristida. Na predsedniških volitvah decembra 1995 je zmagal R. Préval (Lavalas), novembra 2000 pa Aristide. Opozicija je volitve bojkotirala; decembra 2001 neuspešen poskus državnega prevrata. Februarja 2004 se je začel množičen oborožen upor proti Aristidu, ki je 29.2.2004 zapustil državo (Srednjeafriška republika, nato Jamajka in Južna Afrika). V pregnanstu je obtožil ZDA, da je državo zapustil zaradi diplomatskih pritiskov nanj. Po njegovem odhodu so na Haiti prišle mirovne sile, večinoma iz Francije in ZDA, in oblikovale začasno oblast.

Sorodna gesla: Antili | Aravaki | Aristide, Jean-Bertrand | cacos | Dominikanska republika | Duvalier, François | Duvalier, Jean-Claude | Hispaniola | Port-au-Prince | Préval, René

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek