žolne (Picidae), na gozdnatih območjih razširjena družina ptic iz reda plezalcev z močnimi nogami in kremplji, pri plezanju po deblih se opirajo na rep. Z dletastim kljunom izdolbejo gnezdilno duplo, bobnajo na donečih predmetih za označevanje teritorija in iščejo žuželke pod lubjem; dolg lepljiv jezik z zalustmi na koncu za pobiranje žuželk, ličink ipd.; nekatere žolne se prehranjujejo predvsem z rastlinsko hrano. Žolne so večinoma stalnice. Pogostejše domače vrste: veliki (Dendrucopus major) in srednji detel (Dendrocopus medius), oba črno-belo obarvana z rdečkastim zadkom, samci z rdečim zatiljem oz. temenom. Vrabčje velikosti je podobni mali detel (Dendrocopus minor). Zelena žolna (Picus viridis) in siva žolna (Picus canus) radi jesta mravlje. V prostranih gozdovih s. poloble gnezdi črno-belo črtasti triprsti detel (Picoides tridactylus). Naša največja žolna je črna žolna (Dryocopus martius), velika kot vrana; selivka je vijeglavka.
Dostopnost