izostazija [grško], ravnotežne razmere velikih delov zemeljske skorje (grud). Razl. teorije razlagajo, da lažji bloki (sial) plavajo v težjem materialu večjih globin (sima). Pri obtežitvi (led, sedimenti) ali pri razbremenitvi (odnašanje, topitev ledu) velikih celinskih območij sledijo izostatični izravnalni premiki, npr. dvig Skandinavije po taljenju ledenikov.
Dostopnost