utrdba, navadno kraj na utrjeni črti, ki je bil pripravljen za krožno obrambo, zapiranje določene smeri ali pa je bil opora za napade; utrdba je imela stalno posadko in orožje. Na obali in otokih je zapirala dostope na obalo in onemogočala desante. V obdobju, ko so uporabljali hladno orožje, je imela močne zidove, nasipe, okope, jarke in stolpe. Z odkritjem artilerijskega orožja se je višina utrdb zmanjšala, utrdbe pa so bile vse bolj vkopane; dobile so posebne prostore za topove. Več utrdb je imelo posebne, med seboj povezane rove. Tako so nastale utrjene črte (Maginotova črta, atlantski zid idr.), vendar zaradi manevrskih sposobnosti modernih vojsk niso mogle zadržati.

Sorodna gesla: alkazar | atlantski zid | barbakana | bastion | bunker | esplanada | fort | kastel | luneta | Maginotova črta | oven | poljsko utrjevanje | reduta | utrjevanje | Vauban, Sébastien de | zaklonišče | zobčasti nadzidek


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek