vetrnica, 1. tehnika:vrsta propelerja; oblikovan je tako, da je kar najbolj v skladu z aerodinamičnimi lastnostmi zraka. V primerjavi z vodnimi propelerji so kraki vetrnice dolgi in ozki, vrtijo pa se s precej višjo hitrostjo. Razlikujemo aksialne (zrak teče vzdolž osi vrtenja) in radialne vetrnice (zrak teče prečno ali tangencialno na os vrtenja). Uporablja se na dva načina: 1. veter oz. zračni tok zadeva ob lopatice in jo vrti. To vrtenje so nekdaj izkoriščali mlini na veter, danes pa poganja vodne črpalke (za namakanje ali izsuševanje). Posebno pomembne so za elektrarne na veter (pridobivanje električne energije; energija vetra). Pri njih so lopatice izdelane tako, da jih med delovanjem lahko vrtijo, lopatice pa prilagajajo hitrosti vetra; 2. pri vrtenju vetrnice nastane vzdolžni zračni tok; uporabijo ga za sušenje, hlajenje, izpihavanje, prezračevanje ipd. (ventilator). Velike vetrnice ustvarjajo zračni tok v vetrovnikih ali poganjajo letala in vozila na zračni blazini.
Sorodna gesla: energija vetra | mlin na veter | pogonski stroji | propeler | ventilator | vetrovnik2. botanika:Anemone, rod družine zlatičevk; spomladi cvetoča zelišča v listnatih gozdovih. Vrste v Sloveniji: podlesna vetrnica; rumenocvetna zlatičnata vetrnica (Anemone ranunculoides); kobulasta vetrnica (Anemone narcissiflora), edina večcvetna vetrnica, razširjena v Alpah; v Julijskih Alpah je redka mala vetrnica (Anemone baldensis); trilistna vetrnica (Anemone trifolia) je značilna za alpske bukove gozdove; v Sredozemlju razširjena zvezdasta vetrnica (Anemone hortensis) pa uspeva pri nas le v dolini Dragonje. Gozdna vetrnica (Anemone sylvestris) je v Sloveniji verjetno izumrla.
Dostopnost