fotosinteza, tvorba ogljikovih hidratov iz ogljikovega dioksida in vode pod vplivom svetlobe, ki se absorbira v pigmentih, predvsem klorofilu a v zelenih delih rastlin. 1. Potek fotosinteze v celicah, v kloroplastih V brezbarvni plazmi ali stromi kloroplastov so grana, zgrajena iz dvojnih lamel ali tilakoid, naloženih druga vrh druge; med njimi so klorofilni pigmenti; tilakoide gradijo beljakovine in lipide; na njih so našli tudi delce, kvantosome; ti so verjetno encimski kompleksi. 2. Potek reakcij pri fotosintezi Bruto enačbo 6 CO2 + 6 H2O --hv--> C6H12O6 + 6 O2 so z novejšimi raziskavami (D. I. Arnon, O. H. Warburg, M. Calvin) razdelili na posamezne stopnje. Pretvorba svetlobne energije v kemično se začne s cepitvijo vode (t. i. svetlobna faza). Sledi temotna faza: vezava energije s tvorbo adenozintrifosfata (fotofosforilacija), vključitev ogljikovega dioksida v reakcijski cikel sladkornega fosfata (Calvinov cikel), redukcija z vodikom, ki nastane pri cepitvi vode. Iz tako nastalih ogljikovih hidratov izvirajo vse tvorne in energetske snovi, potrebne za življenjske procese. Purpurne bakterije cepijo namesto vode vodikov sulfid; sproščajo elementarno žveplo. Na leto se pri fotosintezi veže 150 mlr. t ogljika in sprosti 400 mlr. t kisika.
Dostopnost