beduini [arabsko, ‘prebivalci puščave’], v nasprotju z urbaniziranimi in stalno naseljenimi felahi so beduini nomadski Arabci, ki se s kamelami selijo po puščavskih stepah jz. Azije in s. Afrike (nomadi). Živijo v hierarhično urejenih plemenskih zvezah in so razdeljeni v kastam podobne skupine (tudi pariji in sužnji) pod vodstvom šejka.

Sorodna gesla: Arabci | Arabija | arabski beduini | Berberi | felahi | nomadi | nomadski jezdeci | parija | šejk


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek