Gerbec, Marko, slovenski zdravnik, *24.10.1658 Šentvid pri Stični, †9.3.1718 Ljubljana; najvidnejši slovenski zdravnik, utemeljitelj slovenske znanstvene medicine. Medicino študiral na Dunaju, v Padovi in Bologni; tam je 1684 promoviral. V Ljubljani prevzel mesto fizika kranjskih deželnih stanov. Sledil sodobnim medicinskim naukom in imel vzornika v angleškem zdravniku T. Sydenhamu. Menil je, da so pomembni vzroki bolezni v kemičnih spremembah v telesu (iatrokemija) in da vplivata nanje podnebje in okolje. Upošteval je socialne dejavnike in nezdrav način življenja. Svoja spoznanja je nato zapisoval in objavljal. 1688 redni član Akademije naravoslovcev na Dunaju (Academia Caesarea Leopoldino – Carolina Naturae Curiosorum); 1689–1718 objavil 70 opažanj (observatio) o boleznih in zdravljenju. 1692 je v knjigi Intricatum extricatum medicum, Tractatus de morbis comolicatis nanizal in pojasnil številna svoja medicinska spoznanja. Delo Vindiciae physico – medicae aurae Labacensis (1710) prikaže njegove poglede na ljubljansko podnebje in njegove vplive na zdravje in bolezen. Iz njegove prakse izhajajo poročila Chronologia medica oz. constitutio za 1697–1700 in 1710. Krajša poročila (constitutio) za 1709–17 so izhajala v dodatkih k zborniku Ephemerides. Rezultat izrednega čuta za opazovanje je opis srčnih bolnikov: prvi v svetovni literaturi je opisal simptomatiko popolnega atrioventrikularnega srčnega bloka. Objavil ga je v poročilu Constitutio anni 1717 (1718). Isto simptomatiko je 1761 opisal italijanski zdravnik G. B. Morgagni in pri tem citiral Gerbca. Gerbec je bil soustanovitelj Academie operosorum; 1712–13 njen predsednik, v istem času ustanovil bratovščino sv. Kozme in Damijana; združevala je fizike in kirurge na Kranjskem. – Slovensko zdravniško društvo podeljuje svojim članom najvišja priznanja za dosežke v medicini, imenovana po njem.
Dostopnost