Solženicin [solženícin], Aleksander Isajevič, ruski pisatelj, *11.12.1918 Kislovodsk (Kavkaz); 1974–94 v pregnanstvu (od 1976 v ZDA, profesor fizike). 1945 kot oficir zaradi kritičnih izjav o Stalinu obsojen na osem let kazenskega taborišča; 1953–56 izgnan v Kazahstan, 1957 rehabilitiran. Povest En dan Ivana Denisoviča, poročilo o stalinističnih koncentracijskih taboriščih, je bila z odobritvijo Hruščova objavljena 1962 (sl. 1964). Potem ko naslednja dva romana Prvi krog (sl. 1970) in Rakov oddelek (sl. 1971), ki kažeta stvarno podobo stalinističnega obdobja, nista dobila dovoljenja za objavo, je Solženicin začel boj za svobodo literarnega izražanja. Razširjanje obeh romanov v t. i. samizdatu je 1968 privedlo do izdaj na Zahodu, zaradi česar ga je sovjetsko pisateljsko združenje 1969 izključilo. 1974 po aretaciji izgnan, odšel v Švico, nato v ZDA; 1994 vrnitev v Rusijo. 1970 Nobelova nagrada.
Druga dela: Avgust štirinajstega (1971; sl. 1973), Otočje Gulag I/II/III (1973–76), Teliček in hrast (1975; sl. 1982), Rdeče kolo (1983–88), Rusija v razsulu (1998; sl. 2001).
Dostopnost