Avgust (C. Iulius Augustus Octavianus), Cezarjev pranečak in posvojenec, prvi rimski cesar, *23.9.63 pr. n. š. Velletri, †19.8.14 n. š. Nola; po umoru Cezarja (44 pr. n. š.) dobil konzulat in 43 z Markom Antonijem in Lepidom sklenil drugi triumvirat. Po zmagi nad Cezarjevima morilcema Brutom in Kasijem pri Filipih 42 so si triumviri razdelili državo: Avgust je dobil Z, Mark Antonij V in Lepid Afriko. Po zmagi nad Markom Antonijem pri Akciju 31 in po internaciji Lepida je Avgust postal samodržec in je obnovil državo s poudarjenim, toda le navideznim varovanjem republikanskih tradicij. Zavaroval je meje v Galiji, Španiji, na Donavi ter Bližnjem vzhodu in v Afriki, osvojil Alpe in s. predalpsko območje, vodil ofenzivno germansko politiko (Druz, Tiberij). V notranji politiki je skušal z zakoni proti zapravljivosti, prešuštvu, odločitvi posameznika, da bo ostal brez otrok, omejitvi javne razdelitve živil, osvobajanju sužnjev idr. vnovič vzpostaviti stari red. Podpiral je znanost in umetnosti, na svoj dvor pritegnil Vergilija, Horacija in Ovidija (avgustejsko obdobje). Problematična je ostala princepsova utrditev nove državne oblike (principat), ki je prvič v rimski zgodovini poleg vladajočega senata predstavljala monarhičen element; ta se je posebej izrazil v večji pristojnosti Avgusta do izdajanja odredb (auctoritas, avtoriteta) na vseh področjih državnega življenja, in v imenu ‘avgust’.
Dostopnost