elektroliza [grško],
1. splošno: z električnim tokom povzročena snovna pretvorba v elektrolitih. Negativno (anioni) in pozitivno (kationi) nabiti ioni potujejo k nasprotno nabitim elektrodam (anodi in katodi), kjer oddajajo ali sprejemajo elektrone. Na katodi vedno poteče redukcija, na anodi pa oksidacija. Pri elektrodi vodne raztopine žveplove(VI) kisline npr. poteka elektroliza vode, saj ta kislina prevaja električni tok bolje kot čista voda. Na negativni elektrodi, katodi, poteka redukcija vodikovih ionov (H+). Pri tem nastaja plinasti vodik (H2), zato pravimo, da se na katodi razvija vodik. Kisik in vodik sta torej produkta elektrolize, in sicer v prostorninskem razmerju 1 :2 .
Pomembno je elektrolitsko pridobivanje lahkih kovin (npr. aluminija), čiščenje kovin (npr. elektrolitni baker), priprava galvanskih prevlek (npr. kromiranje), priprava in tehnična pridelava plinov ali vodikovega peroksida.

Sorodna gesla: aluminij | anioni | anoda | anodni mulj | Coulomb, Charles Augustin de | elektroanaliza | elektrokemični ekvivalent | elektrokemija | elektroliti | elektrolitsko železo | elektroliza alkalijskih kloridov | elektrometalurgija | enosmerna napetost | Faraday, Michael | galvanotehnika | Hittorf, Johann Wilhelm | Hofmannov elektrolizni aparat | indij | izotopi | kationi | katoda | oksidacija | potovanje ionov | procesna tehnika | redukcija | tok | vodikov peroksid | zlitina
2. medicina: odstranjevanje tumorjev ali dlak z električnim tokom.

Sorodna gesla: elektrokavstika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek