cerkvena ureditev, pravna organiziranost krščanskih verskih skupnosti (cerkveno pravo). Cerkvena ureditev katoliške Cerkve je urejena z Zakonikom cerkvenega prava (Codex iuris canonici). Po njem je nosilec vse oblasti v Cerkvi papež. Ozemeljska enota je (razen na misijonskih območjih) škofija, kjer ima škof posebne pravice (posamezna župnija je le del škofije). O vodenju Cerkve odločata tudi koncil in rimska kurija. – Cerkvena ureditev evangeličanskih deželnih Cerkva je danes, drugače kot v prejšnjem sistemu deželnega gospostva, večidel s konzistoriji urejena sinodalno (koncil); prav tako pa je poudarjen škofov položaj. Cerkvena ureditev v reformiranih Cerkvah je večinoma prezbiterialna, tj. Cerkev vodijo voljeni starešine (prezbiter). Pravoslavne Cerkve so organizirane episkopalno: patriarh (vrhovni poglavar) oz. episkopalna sinoda vodijo Cerkve, ki so v urejanju notranjih zadev dokaj samostojne.