konstitucijski tipi, razvrščenost posameznih tipov glede na telesne značilnosti. Že Hipokrat je razlikoval vitko in visoko ter široko in majhno postavo. Od 18. st. prevladuje delitev na tri tipe in vmesni mišičast tip. Konstitucijski tipi so tudi priredili določene tipe značajev oz. temperamentov; najbolj znani sta tipologiji E. Kretschmerja (1921) in W. H. Sheldona (1942); sodobna psihologija osebnosti dvomi o znanstveni vrednosti teh konstitucijski tipov, ker so domnevne psihične značilnosti prej posledica stereotipnih predstav v družbi (npr. predstava o prijaznem debeluhu) kot kaj drugega. Tudi znanstvena psihologija ugotavlja zvezo med nekaterimi telesnimi (npr. spol) in značajskimi značilnostmi, vendar te zveze večinoma pojasnjuje s psihološkimi in socialnimi mehanizmi (specifične vloge glede na spol), ki jih spremljajo.
Dostopnost