proton [grško], pozitivno nabit osnovni delec, poleg nevtrona gradnik atomskega jedra. Nosi en pozitivni osnovni naboj, masa protona je 1,672 · 10–27 kg, spin ½ in magnetni moment 2,79 jedrskega magnetona. Protone in nevtrone si lahko mislimo kot dve stanji istega težkega jedrskega delca (nukleona), ki se iz prvega v drugega pretvarjata izmenjujoč si mezon π. Nevtron lahko razpade v proton, elektron in antinevtrino. Od števila protonov v jedru oz. vrstnega števila so odvisne številne lastnosti atoma in njegovo mesto v periodnem sistemu. Najlažji element, vodik, vsebuje le en proton in en elektron. Antidelec protona je antiproton, ki so ga odkrili 1955. Proton in antiproton se pri trku anihilirata, tj. spremenita v fotone in mezone. Protone lahko štejejo in merijo njihovo energijo s števcem. Protone so imeli dolgo za stabilen osnovni delec, novejše raziskave pa kažejo, da je morda nestabilen, njegova razpolovna doba pa naj bi bila 1031 let. Ker je to zelo dolgo, saj npr. starost vesolja ocenjujejo na 1010 let, ni čudno, da zanesljiv eksperimentalni dokaz razpada protona še ni uspel.
Dostopnost