cerebralna paraliza [latinsko-grško], posledica poškodb možganov, ki nastanejo v materinem telesu (infekcijske bolezni matere, zastrupitev), med porodom (pritisk na plodovo glavico med iztiskanjem) ali v prvih mesecih življenja (meningitis, encefalitis). Okvara, ki povzroči cerebralno paralizo, se pozneje ne slabša. Bolezen ima glede na težo poškodbe več oblik, od skoraj neznatne do zelo hude prizadetosti motorične funkcije in večinoma tudi duševne zaostalosti. Najpogosteje se pojavi spastična cerebralna paraliza z otrdelostjo mišic, težavami pri upogibanju udov in trupa; prizadeta je lahko samo polovica telesa (hemiplegija), vsi štirje udi (tetraplegija), ali pa spodnji udi z manjšo prizadetostjo zgornjih (Littlova bolezen). Pri atetozi je otrok prizadet zaradi nenadzorovanih gibov trupa in udov, nenavadne drže rok in spakovanja obraza. Prizadet je tudi govor in pogosto sluh. Otroci z ataksijo imajo predvsem hude težave z ravnotežjem.
Dostopnost