menica, vrednostni papir, ki se glasi na določen znesek. Njene obvezne sestavine, način prenosa pravic in način uveljavljanja pravic ureja zakon o menicah. V skladu s tem zakonom je menica listina, izdana v predpisani obliki, s katero izdajatelj (trasant) izda nalog drugi osebi (pozvanec, trasat), naj v določenem času in v določenem kraju plača določeno vsoto denarja osebi, imenovani v tej listini, ali osebi po njeni odredbi (upnik, remitent), pri tem pa se tudi izdajatelj sam zavezuje plačati to vsoto, če tega ne bi storila oseba, na katero se glasi nalog. Glavni obliki sta trasirana menica in lastna menica (solo menica). Razlika med obema je v tem, da pri trasirani menici izdajatelj poziva drugo osebo, naj sprejme obveznost plačila v menici navedenega zneska tretji osebi, pri lastni menici se izdajatelj sam zavezuje, da bo ob dospelosti menice poravnal v njej navedeni osebi določen menični znesek. Druge pomembne oblike menice: trasirana lastna menica je kombinacija trasirane in lastne menice; izdajatelj trasira menico nase (je trasant in trasat hkrati); trasirana menica na lastni ukaz se glasi na trasantov ukaz (trasant in remitent sta ista oseba); bianco menica v trenutku izdaje še nima vseh poglavitnih sestavin menice, mora pa imeti vsaj podpis izdajatelja ali akceptanta; v skladu z dogovorom z izdajateljem manjkajoče sestavine pozneje vnese remitent. Temeljna menična dejanja so izdaja, prenos, aval, intervencija, predložitev in izplačilo, z dodatnimi meničnimi dejanji (protest, notifikacija, regres in amortizacija) pa se zavarujejo pravice iz menice.
Dostopnost