mol [latinsko],
1. merilna tehnika: simbol mol, osnovna enota mednarodnega sistema enot (merske enote) za množino snovi. 1 mol je opredeljen kot množina snovi, ki vsebuje toliko delcev, kot jih je v 12 g čistega nuklida C 12. Pri tem mora biti navedena tudi vrsta delcev, npr. molekule, atomi, ioni, fotoni, elektroni itd. Avogadrovo število (6,022134 · 1023) navaja število delcev v enem molu snovi. V praktični rabi pogosto uporabljamo mol kot atomsko ali molekularno težo v gramih.

Sorodna gesla: Avogadro, Amedeo | Avogadrovo število | gramatom | jedrsko zlivanje | krioskopija | Loschmidtovo število | merske enote | molarnost | molska toplota | molski volumen | plin
2. glasba: tonski spol, katerega tonični trizvok je sestavljen iz male terce (molova terca) in čiste kvinte (npr. c–es–g). Poznamo tri oblike molove lestvice: naravni mol (na osnovnem tonu a eolski mol), harmonični mol (z značilno malo seksto in zvišano sedmo stopnjo, kar da značilen interval zvečane sekunde med šesto in sedmo stopnjo) in melodični mol (navzgor sta zvišani šesta in sedma stopnja, navzdol pa je lestvica enaka naravnemu molu).

Sorodna gesla: diatonika | dur


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek