ulomek, razmerje med dvema celima številoma, ki ga zapišemo z dvopičjem ali s poševno ali vodoravno ulomkovo črto: npr.
Slika formule

Število nad ulomkovo črto je števec, število pod njo pa imenovalec. Ulomek je pravi, če je števec po absolutni vrednosti manjši od imenovalca, sicer je ulomek nepravi. Nepravi ulomek lahko zapišemo kot vsoto celega števila in pravega ulomka. Ulomek ne spremeni vrednosti, če števec in imenovalec pomnožimo (razširjeni ulomek) ali delimo (okrajšani ulomek) z istim številom. Ulomek množimo tako, da zmnožimo posebej števce (dobimo števec produkta) in imenovalce (dobimo imenovalec produkta). Z zamenjavo števca in imenovalca dobimo obratno vrednost ulomka. Ulomek delimo z drugim ulomkom tako, da prvega pomnožimo z obratno vrednostjo drugega. Za seštevanje in odštevanje ulomka moramo posamezne ulomke najprej tako razširiti, da imajo vsi isti imenovalec (skupni imenovalec). Potem preprosto seštevamo (odštevamo) števce. Ulomke, katerih imenovalci so potence števila 10, imenujemo desetiški oz. decimalni ulomki.

Sorodna gesla: decimalni ulomek | dvojni ulomek | imenovalec | krajšanje | mešano število | nepravi ulomek | obratna vrednost | odštevanje | periodično decimalno število | racionalno število | razcep na praštevila | seštevanje | skupni imenovalec | števec | število | verižni ulomek


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek