trifazni tok, vrsta vrtilnega toka s tremi fazami oz. sinusnimi tokovi, med seboj zamaknjenimi za 120°. Če tokove vodijo v tri tuljave (npr. v elektromotorju), v središču nastane magnetno polje, njegova smer pa enakomerno kroži. To krožeče polje npr. vrti rotor asinhronskega motorja. Trifazni tok dobijo s trifaznim generatorjem. Zaradi ugodnih lastnosti pri prenosu, uporabi v elektromotorjih in napetostnih pretvorbah se veliko uporablja (posebej v industriji), zato je celoten elektrogospodarski sistem (generatorji, daljnovodi, transformatorji in porabniki) zasnovan na trifaznem toku. V gospodinjstvih zaradi majhnih moči priključnih naprav navadno zadostuje priklop na enofazni tok (tj. med eno od faz in ničelni vod). Pri porabnikih je napetost med dvema fazama 400 V, med vsako fazo in ničlo pa 230 V (po novih standardih bosta za nekaj % višji). Prenašajo ga po treh ali štirih žicah; za prenos enake moči s tremi enofaznimi tokovi pa bi potrebovali šest žic. Faze navadno označujemo s črkami R, S in T.
Dostopnost