• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
kratka zgodba, kratka epska oblika, med novelo in črtico, z odprtim, pogosto presenetljivo poantiranim koncem. Najraje predstavlja mejne položaje brez logične povezave dogajanj, pogosto tudi z osvetlitvijo značaja. Short story, v nasprotju s kratko zgodbo jo teže ločimo od novele, je nastala v 19. st. v anglosaški književnosti (E. A. Poe) in se razvijala pod vplivom časnikov in časopisov (mdr. pri M. Twainu, O. Henryju, E. Hemingwayu, W. Faulknerju, J. Steinbecku, G. de Maupassantu, N. V. Gogolju, L. N. Tolstoju, A. P. Čehovu). V Nemčiji začetki pri E. T. A. Hoffmannu in Ch. F. Hebblu, prava kratka zgodba pa šele po 1945 pri H. Böllu. Pri Slovencih pri I. Cankarju, pozneje tudi pri D. Jančarju.

Sorodna gesla: ameriška književnost | Böll, Heinrich | Cankar, Ivan | Čehov, Anton Pavlovič | Faulkner, William | Gogolj, Nikolaj Vasiljevič | Hebbel, Christian Friedrich | Hemingway, Ernest | Henry, O. | Hoffmann, Ernst Theodor Amadeus | Jančar, Drago | Maupassant, (Henri René Albert) Guy de | novela | Poe, Egdar Allan | short story | Steinbeck, John | Tolstoj, Lev Nikolajevič | Twain, Mark


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek