vinogradništvo, gospodarska dejavnost gojenja vinske trte in pridelovanja grozdja, ki je pri nas namenjeno predelavi v vino. Grozdje je uporabno še za svežo porabo (namizno grozje ali grozdje za zobanje) in za sušenje (sušeno grozdje, rozine). Za gojenje trte je najprimernejše zmerno toplo podnebje 30–50° severne zemljepisne širine in 30–40° južne zemljepisne širine. Najpomembnejše pridelovalke vina po svetu so Italija, Francija, Španija, Argentina, Čile, ZDA, Avstralija, Južna Afrika, v Evropi pa še druge države Sredozemlja in srednje in vzhodne Evrope. Žlahtna vinska trta prihaja iz Zakavkazja in območja ob Črnem morju, od koder se je razširila v Sredozemlje in naprej po svetu. V obdobju 1950–80 se je vinogradniška pridelava po svetu povečala za ok. 35 %, najvišjo količino, 366 mln. hl, je dosegla 1982. Po krajšem obdobju zastoja se pridelava zmanjšuje, površine se zlasti v Evropi občutno manjšajo. Težnja je pridelava pod 300 mln. hl. Poraba vina se v večjih vinogradniških državah zmanjšuje, v nevinogradniških pa le postopoma povečuje. Sedanja poraba je ok. 250 mln. hl, torej je na leto 30–50 mln. hl vina preveč, največ v Evropi, kjer del teh presežkov destilirajo. V EU dobijo premije pridelovalci, ki izkrčijo nasade, nove zasaditve dovolijo le izjemoma, če prispevajo k preusmeritvi v kakovostna vina, ki so na trgu iskana.
Dostopnost