leptospiroze [grško], skupina infekcijskih bolezni, ki jih povzročajo razl. vrste leptospir (Leptospira). Prenašajo jih razl. živali (npr. podgane, miši), do okužbe prihaja ob neposrednem stiku z njihovim sečem, z okuženo vodo ali zemljo. Včasih epidemične (epidemija) pri poljskih delavcih in po večjih poplavah. Pojavlja se tudi pri nas na poljedelskih območjih. Bolezenske slike segajo od blagih do težkih. Blaga oblika je vročinsko obolenje, ki mine samo. Huda oblika je Weilova bolezen: inkubacijska doba 6–14 dni, hiter izbruh bolezni z mrzlico, visoko telesno temperaturo; bolnik ima povečano vranico in jetra, pogosto tudi ledvične okvare, meningitis, krvavitve. Zdravljenje s tetraciklini, rekonvalescentnim serumom (imunski serum), dieto; stopnja umrljivosti je visoka. Bolezen uspešno preprečujemo tudi s cepljenjem domačih živali, zlasti psov. – Leptospiroza je tudi posebno nevarna kužna bolezen pri domačih živalih. Znaki: pri govedu zlatenica, krvomočnost, zvrgi, sterilnost; pri konjih vročina, zlatenica, mesečna slepota konj; pri prašičih: zvrgi, rojevanje nevitalnih pujskov; pri psih pasji tifus. Zatiranje je določeno z zakonom.

Sorodna gesla: dieta | epidemija | imunski serum | Leptospira | pasji tifus | psi | tetraciklini | Weilova bolezen


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek